Prva omemba kraja leta 1536
 
1536: Register urbarskega davka gospostva Metlika navaja na Krvavčjem Vrhu {Pluttenberg) v semiški župniji (Schiemzer phar) 8 hub, od tega eno pusto. /= ARS, Vic. A., šk. 98, 1/55, lit.M VII-1/.
1550: Po registru urbarskega davkaje v vasi (Pluettendorf) 6 hub in pol, gre pa za povsem po Turkih opustošeno in ponovno naseljeno posest (gar von Turkhen verhort worden widerumb besezt). /= ARS, Vic. A, šk. 98,1/55, lit. M VII-1/.

Imena gospodarjev po obeh registrih:

1536 - Pluttenberg Schiemzer phar

Stane Kobuš (Stane Khobusch) - 2 hubi

Jakob Sale (Jacab Salle) - 1 huba

Vale Jaklanic (Valle Jaclaniz) - 1 huba

Jure Kakolt (Jure Khakhollt) - 1 huba

Jure, Štefanov sin iz Krupe (Jure Steffan sun von derr Khrup) - 1 huba

Jure Šuper (Jure Schuper) - 1 huba + 1 pusta huba (öd weis)

1550 - Pluettendorf

Peter Kopoš (Petter Coposch) - 1 huba

Jurij Kafolt (Juri Khannfoldt) - 1 huba

Jakob Sala (Jacob Salla) - 1 huba

Vale Jaklevič (Valle Jakhleuitsch) - 1 huba

Jurko, Štefanov sin (Jurco des Stefan sun) - 1huba

Jurij Kafolt mlajši (Juri Khonnfoldt der junger) - 1 huba

Jurij Čupar (Juri Tschupar) - 1 huba + 1/2 hube

1593: Hrvaško pisani urbar gospostva Metlika navaja na Krvavčjem Vrhu (Kerwawacz werch) v župi Gradnik 7 celih in eno polovično hubo. Prvo hubo ima Jernej Plot (Jarney Ploth), ki pozneje kot župan ne plačuje dajatev (supan frey). Na drugi hubi sta Martin Babič in Andrej Težak (Marthyn Babych in Andry Thesak), na tretji pa Primož Stublar (Prymos Stwblar), pozneje Janžo (Janso), in Šime Kostelac/Kastelic (Shyme Koztelacz). Četrto hubo ima Tomaž Vovk (Thomas Vok), peto Jurij Šukle (Jwry  Swkle), šesto Matek in Mihel Kofolt {Mathek, Myhel Koffolthy), pozneje namesto Mihela Pavel (Pawao), sedmo pa Jurij Težak in Marija Oklešen (Jwry Thesaky  Mathya Okleschen). Na polovični hubi živi Luka Guštin (Lwkas Gwstyn). /= D. Kos, Urbarji, str. 340-342/.

1610: Urbar gospostva Metlika navaja na Krvavčjem Vrhu 8 hub. /= D. Kos, Urbarji, str.384/.

1610 – Kcherüaüeschdorf (v župi Gradnik)

Jurij Plot (Jury Plott) - 1 huba

Martin Vabiš (Marttin Wabisch) - 1/2 hube

Luka Šukle (Lucaß Sukchle) - 1/2 hube

Gregor Šukle (Sukchle) - 1/2 hube

Simon Kostelec (Simon Kchostellaz) - 1 huba

Tomaž Volk (Thomaß Volgkch) - 1 huba

Jurij Šukle (Jury Sukchle) - 1 huba

Matevž in Pavel Kofalt (Mathes und Paull Kchofaldf) 1 huba

Jurij Težak (Jury Theschakch) - 1/2 hube

Matija Oklešen (Mathia Okchleschen) - 1/2 hube

Luka Gustin (Lucaß Gustin) - 1/2 hube

1723: Krvavčjega Vrha v urbarju gospostva Metlika ni več. /= prim. D. Kos, Urbarji, str. 429 sl./

 

POSESTNO STANJE PO TEREZIJANSKEM KATASTRU (OKOLI 1755)

Posebej semiško in črmošnjiško območje.

Pri posameznih krajih so navedeni podložniki po zemljiških gosposkah. Graščina Smuk ima pridruženo imenje zastavnega gospostva Metlika. Graščina Semič ima inkorporirano graščino Turn.

KRVAVČJI VRH (Plutsberg)

Gospostvo Pobrežje: 7 3/8 hube
  Jožef BERNHARDIČ "frey sass" ml.

7 3/8 hube

1 7/8 hube

1 1/8 hube in 3/4 hube = gosposko imenje

 Janez POPIŠ - "frey sass"

7/8 hube skupaj z gosposkim imenjem v vasi Dobravica 1/4 Inwohnerey

 Jure KOFALT

3/16 hube

 Mihal KOFALT 3/16 hube
 Matija GUSTIS

1 huba

 Marko PLUT, Lukov sin

1/4 hube v Dobravici 1 /8 hube

 Stanek PLUT 1/4 hube v Dobravici 1 /8 hube

 Marko KOFALT, Štefanov sin

1/8 hube v Dobravici 1/8 Inwohnerey

 Jurij ŠUGEL

1/8 hube

 Marko ŠUGEL

1/8 hube 3/8 hube Matka Markesa v Dobravici 1/8 hube

 Jurica PLUT Juraj

1/4 hube v Dobravici 1/8 Inwohnerey

 Martin ŠUGEL

1/4 hube

 Matic KOFOLT in Štefan TEŽAK

1/3 hube

 Matija PLUT

5/12 hube v Dobravici 1/8 hube in 1/8 hube

 Jurica JUDNIČ 3/8 hube v Dobravici 1/8 hube
 Grgo OGRIN 1/4 hube
 

SEMIŠKO IN ČRMOSNJISKO OBMOČJE OKOLI LETA 1830 V LUČI CENILNIH OPERATOV

CENILNI OPERATI ZA KRANJSKO 1830-1832

Katastrske občine (11): Semič, Kot pri Semiču, Pribišje, Strekljevec, Sodji Vrh, Crešnjevec, Vinji Vrh, Brezje, Črmošnjice, Blatnik in Štale.
 

Katastrska občina Črešnjevec (ARS, Cenilni operati za Kranjsko, N111)

& 1 TOPOGRAFIJA:

Katastrska občina Črešnjevec leži eno miljo zahodno od Metlike in pol milje severno od sedeža okraja (v gradu) Krupa. Njena površina znaša 1474 oralov in 1410 kvadratnih sežnjev. V občini so kraji: Črešnjevec, Krvavčji Vrh, Hrib in Cerovec. Vsak zaseje sklenjen in ima poldrugo uro do najbolj oddaljene ure.

Okrajna gosposka je Krupa, župnija in šola sta v Semiču, patronat nad njima pa ima komenda nemškega viteškega reda v Metliki.

& 2 MEJE:

Občina meji na severu na občino Sodji Vrh, na vzhodu na Lokvico, najugu na Vinji Vrh in Dobravice in na zahodu na Štrekljevec.

& 3 PREBIVALSTVO:

Po rezultatih konskripcijske revizije iz leta 1830 ima občina naslednje prebivalstvo:

KRAJ

moški

ženske

skupaj

 hiše

stanovanjske stranke

Črešnjevec

93

101

194

29

39

Krvavčji Vrh

78

84

162

26

35

Hrib

18

16

34

5

9

Cerovec

43

52

95

12

14

Skupaj

232 

253 

495 

72 

97

Od 97 stanovanjskih strank sejih 96 ukvarja s kmetijstvom, ena pa s kmetijstvom in obrtjo.

 

& 4 STANJE ŽIVINE

Po začasnih podatkih in opravljenem štetju je stanje živine naslednje:

120 volov, 40 krav, 30 glav mlade živine, 20 koz, 250 navadnih ovac in 20 prašičev.

& 5 REKE, POTOKI, RIBNIKI, JEZERA, MOČVIRJA:

V tej občini ni nobenih voda.

& 6 CESTE IN POTI:

V občini so le poljske, gozdne in vinogradniške komunikacijske poti, ki jih prebivalci vzdržujejo v slabem stanju.

& 7 TRŽIŠČA:

Najbližji tržni kraj je eno miljo oddaljeno mesto Metlika, kjer je tedenski sejem ob ponedeljkih. Poti iz občine do okrajne ceste so slabe, nato pa dobra.

& 8 KULTIVIRANA, NEIZRABLJENA IN NEUPORABNA ZEMLJIŠČA:

Kultivirana zemljišča v občini so naslednja:

 

orali

kv. sežnji

njive

261

370

travniki

118

449

vinogradi

75

967

visoki pašniki

360

863

visoki gozd

243

1253

nizki gozd

341

783

travniki s sadnim drevjem

27

228

skupaj

1428

113      = 969/1000

Neizrabljena zemljišča obsegajo obdelovalno površino

6

749

= 4/1000

Neuporabna zemljišča razen cerkva, cest in poti

39

879

= 27/1000

Celotna površina občine znaša

1474

141

 

& 9-11 - izpuščeno

& 12 OBLIKE ZEMLJIŠKE LASTNINE, ŠTEVILO GOSPODARSTEV:

V občini so rustikalna hišna zemljišča, med njimi nekaj malega presežnih/dodatnih zemljišč (Überland Grundstücke) brez hiše v obliki vinogradov in njiv.

Gospodarstva (Bestiftungen) so naslednja:

4 tričetrt zemljaki     

od 14 do 17 oralov

24 polzemljakov

od 8 do 14 oralov

35 četrtzemljakov

od 5 do 10 oralov

3 osminozemljaki

od 2 do 5 oralov

7 kajžarjev

od 1 do 3 orale

Zemljiški gosposki sta gospostvo Pobrežje in graščina Smuk, prav tako tudi desetinski in gorski gosposki.

& 13 HISE:

Stanovanjska in gospodarska poslopja so nasplošno nizka, brez nadstropja, večinoma iz lesa in krita s slamo ter v srednje dobrem stanju. Ena hišaje zavarovana. 

& 14 INDUSTRIJSKA OBRT:

V tej občini je ni.

Podpisniki protokola Črešnjevec, 28. 2. 1830:

Vincenc Globočnik, poslovodeči uradnik davčne okrajne gosposke Krupa Odborniki (vsi nepismeni in samo podkrižani): občinski rihtar Matija Plut, Janez Plut, Marko Plut, Matija Plut, Martin Plut, Jakob Kambič in Matija Kambič.

TOPOGRAFIJA SEMIŠKE ŽUPNIJE PO NAJSTAREJŠI KRSTNI MATICI IZ LET 1672-1678 IN 1688-16891

Navedena so izvorna imena krajev, praviloma pri vsakem kraju po dve najbolj tipični obliki oziroma ena, če se toponim pojavlja v matici enkrat samkrat. Zajetih je tudi nekaj toponimov s črmošnjiškega območja (označeni z znakom *), če so tamkajšnje novorojence namesto v Črmošnjice nesli h krstu v Semič.

1Nadškofijski arhiv Ljubljana ŽA Semič, RMK 1672-1678 in 1688-1689.

Krvavčji Vrh

ex Ceruauecz verh (27. 3. 1672),

ex Kerbauechverch (4. teden vel. noči 1672),

ex Pluetsberg (28. 5. 1675)

PRIPADNOST PODLOŽNIKOV ZEMLJIŠKIM GOSPOŠČINAM PO KRAJIH LETA 18192  

Pri vsakem kraju je navedeno, katere zemljiške gospoščine imajo v njem svoje podložnike.

 

Kraji po občinah in podobčinah

Zemljiške gospoščine 1819 

Podobčina ČRESNJEVEC

 

Črešnjevec (Kerschdorf)

graščina Smuk

Krvavčji Vrh (Blutsberg)

gospostvi Kostel in Krupa

Hrib pri Cerovcu (Hrib)

graščina Smuk

Cerovec (Zerouz)

graščina Smuk 

 

2 Po: Alphabetische Ortschafts Tabelle von Krain und des Villacher Kreises, Laibach 1818-1819.

RAZVOJ PREBIVALSTVA NA SEMIŠKIH TLEH 1817-18694

KRAJ

 

1817-duše

 

1817-hiše

 

1830-duše

 

1830-hiše

 

1857 prebiv.

 

1869-hiše

 

1869-prebiv.

 

K.O. ČREŠNJEVEC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Črešnjevec

 

174

 

28

 

194

 

29

 

206

 

31

 

203

 

Krvavčji Vrh

 

146

 

25

 

162

 

26

 

163

 

28

 

163

 

Hrib pri Cerovcu

 

35

 

5

 

34

 

5

 

33

 

5

 

34

 

Cerovec

 

97

 

12

 

95

 

12

 

104

 

12

 

87

 

Skupaj

 

452

 

70

 

495

 

72

 

506

 

76

 

487

 

 

4 Podatki za leto 1817: Haupt-Ausweis über die Einteilung des Laibacher Goubernements in Provinzen, Kreise, Sektionen, Bezirksobrigkeiten, Hauptgememden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser und Seelenzahl in Jahre 1817. - Za leto 1830: ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 272, k. o. Semič (cenilni operati, Catastral-Schaetzungs-Elaborat der Gemeinde Semitsch). - Za leto 1857: Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhiv Semič, fasc. 3, status animarum 1847-1871. - Za leto 1869: Orts-Repertorium des Herzogthums Kram, Imenik krajev vojvodine kranjske. Sestavljen na podlagi Ijudskega steviljenja od 31. Decembra 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji, Laibach-Ljubliana 1874, str. 77, 96-98, 101-102.

Okrajšave virov in literature.

ARS = Arhiv Republike Slovenije

Carniola 1910 = Fr.(anz) Komatar, Das Schloβarchiv in Auersperg. V: Carniola NV I (1910), str. 20-34, 118-135, 226-243.

Cod. dipl. 10 = T. Smičiklas, Codex diplomaticus Regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae. Diplomatički zbornik kraljevine Hrvatske, Dalmacije i Slavonije, Svezak X., Zagreb 1912.

Cod. dipl. 11 = T. Smičiklas, Codex diplomaticus Regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae. Diplomatički zbornik kraljevine Hrvatske, Dalmacije i Slavonije, Svezak XI. Zagreb 1913.

D. Kos, Bela krajina = Dušan Kos, Bela krajina v poznem srednjem veku.(Zbirka zgodovinskega časopisa 4), Ljubljana 1987.

D. Kos, Urbarji = Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in žumberk (15.-18. Stoletje) (Viri za zgodovino Slovencev, Trinajsta knjiga), Ljubljana 1991.

Drobtinice = A.(nton) Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov. V: IMDK I (1891), str. 1-38; IMDK III (1893), str. 16-27, 101-109, 184-201, 244-252.

F. Koblar, IMK 5 (1895) = Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. V:

IMDK V (1895). str. 20-33, 77-83, 116-118, 143-153, 195-205, 237-259.

G. Pettenegg = E. D. Gaston graf von Pettenegg, Die Urkunden des Deutsch-Ordens-Centralarchivec zu Wien, I. Band (1170-1 809), Leipzig 1887.

HHStA, Archiv Auersperg = Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien, Archiv Auersperg

IMK = Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko

J. Mlinarič, Pleterje = Jože Mlinarič, Kartuzija Pleterje, Pleterje '1982.

M. Kos, GHTS = Milko Kos, Gradivo za historično topografijd, Slovenije (za Kranjsko leta 1500), I-III. Ljubljana 1975.

MMVK 14 (1901)= Fr.(anz) Komatar, Ein Cartular der Karthause Pletriach. V: MMVK (1901), str. 23-48, 49-72                                                          ;

MMVK 18 (1905) = Fr.(anz) Komatar, Das Schloβarchiv in Auersperg. V: MMVKif (1905), str. 108-144, 145-187.

MMVK = Mitteilungen des Musealvereins f ür krain

Mon. hist. ep. Zagr. 2 = I. Tkalčič, Povjesni spomenici zagrebačke biskupije - Monumenta historica episcopatus Zagrabiensis, 2., Zagreb 1874.

P. Wolsegger, MMVK 1890 /MMVK 1891/ = Wolsegger, Peter Wolsegger, Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. V: MMVK III (1890), str. 140-183; MMVK IV (1891), str. 13-45.

S. Vilfan, Davčni privolitvi = Sergij Vilfan, Davčni privolitvi Kranjske za leti 1523 in 1527 in popis prebivalstva gospostva Gradac iz teh let. V: Zgodovinski časopis XIX-XX (1965-1966), str. 219-232.

Vic. A. = Vicedomski urad za Kranjsko

Vir: Gradivo za zgodovino Semiča I. in II.del avtor Boris Golec
Cerkev sv. Florjana

O tem kdaj je bila cerkev zgrajena ni bilo najdenih nobenih pisnih virov. Znano je, da so v času turških napadov krajani našli zatočišče za obzidjem tabora, ki je bil zgrajen okoli cerkve. Po zgodbah iz ljudskega izročila naj bi pri zidavi cerkve za izdelavo malte namesto vode uporabljali vino.

Pod cerkveno ladjo je velika grobnica. Po pripovedovanju Staneta Pluta st. iz Cerovca je bila grobnica odprta leta 1939. Takrat je tudi sam bil v tej grobnici. Vhod vanjo zapira večja kamnita plošča pred pridežnico, vanjo pa vodijo kamnite stopnice. V njej so bile štiri krste. V dveh sta ležali trupli moškega in ženske, zdraven pa je bilo tudi truplo mlajše deklice. V četrti krsti pa je ležalo truplo moškega v oblačilih duhovnika. Nazadnje je bila grobnica odprta med drugo svetovno vojno leta 1942. Krste so takrat vaščani umaknili v en del grobnice in naredili prostor za shranjevanje živeža in dragocenosti, ki so jih skrili pred okupatorjem. Po pripovedovanju so takrat iz grobnice izginile tudi nekatere dragocenosti umrlih. Po tem letu grobnica ni bila odprta.

Prav tako kot ni znano kdaj je bila cerkev zgrajena, ni tudi znano kdo jo je dal postaviti in kdo je pokopan v grobnici. Verjetno se bo sčasoma s proučevanjem starih zapisov razvozljala tudi ta uganka. Prosimo pa vse, ki bi o tem karkoli vedeli ali vedeli kje se nahaja kakšen vir podatkov, da se nam oglasijo.

 

na vrh