| |
|
SEMIŠKO IN ČRMOSNJISKO OBMOČJE OKOLI LETA 1830 V LUČI CENILNIH OPERATOV |
|
CENILNI OPERATI ZA KRANJSKO
1830-1832 |
| Katastrske občine
(11): Semič, Kot pri Semiču, Pribišje, Strekljevec, Sodji Vrh,
Crešnjevec, Vinji Vrh, Brezje, Črmošnjice, Blatnik in Štale. |
| |
|
Katastrska občina
Črešnjevec (ARS, Cenilni operati za Kranjsko, N111) |
|
& 1 TOPOGRAFIJA:
Katastrska občina Črešnjevec leži eno miljo
zahodno od Metlike in pol milje severno od sedeža okraja (v gradu)
Krupa. Njena površina znaša 1474 oralov in 1410 kvadratnih sežnjev. V
občini so kraji: Črešnjevec, Krvavčji Vrh, Hrib in Cerovec. Vsak zaseje
sklenjen in ima poldrugo uro do najbolj oddaljene ure.
Okrajna gosposka je Krupa, župnija in šola sta
v Semiču, patronat nad njima pa ima komenda nemškega viteškega reda v
Metliki.
& 2 MEJE:
Občina meji na severu na občino Sodji Vrh, na
vzhodu na Lokvico, najugu na Vinji Vrh in Dobravice in na zahodu na
Štrekljevec.
& 3 PREBIVALSTVO:
Po rezultatih konskripcijske revizije iz leta
1830 ima občina naslednje prebivalstvo: |
|
KRAJ |
moški |
ženske |
skupaj |
hiše |
stanovanjske stranke |
|
Črešnjevec |
93 |
101 |
194 |
29 |
39 |
|
Krvavčji
Vrh |
78 |
84 |
162 |
26 |
35 |
|
Hrib |
18 |
16 |
34 |
5 |
9 |
|
Cerovec |
43 |
52 |
95 |
12 |
14 |
|
Skupaj |
232 |
253 |
495 |
72 |
97 |
Od 97 stanovanjskih strank sejih 96 ukvarja s kmetijstvom, ena pa s
kmetijstvom in obrtjo. |
| |
|
& 4 STANJE ŽIVINE
Po začasnih
podatkih in opravljenem štetju je stanje živine naslednje:
120 volov, 40
krav, 30 glav mlade živine, 20 koz, 250 navadnih ovac in 20 prašičev.
& 5 REKE, POTOKI,
RIBNIKI, JEZERA, MOČVIRJA:
V tej občini ni
nobenih voda.
& 6 CESTE
IN POTI:
V občini so le poljske, gozdne in
vinogradniške komunikacijske poti, ki jih prebivalci vzdržujejo v slabem
stanju.
& 7 TRŽIŠČA:
Najbližji tržni kraj je eno miljo oddaljeno
mesto Metlika, kjer je tedenski sejem ob ponedeljkih. Poti iz občine do
okrajne ceste so slabe, nato pa dobra.
& 8 KULTIVIRANA,
NEIZRABLJENA IN NEUPORABNA ZEMLJIŠČA:
Kultivirana zemljišča v občini so naslednja: |
|
|
orali |
kv. sežnji |
|
njive |
261 |
370 |
|
travniki |
118 |
449 |
|
vinogradi |
75 |
967 |
|
visoki pašniki |
360 |
863 |
|
visoki gozd |
243 |
1253 |
|
nizki gozd |
341 |
783 |
|
travniki
s sadnim drevjem |
27 |
228 |
|
skupaj |
1428 |
113
=
969/1000 |
|
|
Neizrabljena
zemljišča obsegajo obdelovalno površino |
6 |
749 |
= 4/1000 |
|
Neuporabna
zemljišča razen cerkva, cest in poti |
39 |
879 |
= 27/1000 |
|
Celotna površina občine znaša |
1474 |
141 |
|
|
& 9-11 - izpuščeno
& 12 OBLIKE ZEMLJIŠKE LASTNINE, ŠTEVILO
GOSPODARSTEV:
V občini so rustikalna hišna zemljišča, med njimi nekaj malega
presežnih/dodatnih zemljišč (Überland
Grundstücke) brez hiše v obliki vinogradov in njiv.
|
|
Gospodarstva
(Bestiftungen) so naslednja:
|
4 tričetrt zemljaki |
od 14 do 17 oralov |
|
24 polzemljakov |
od 8 do 14 oralov |
|
35 četrtzemljakov |
od 5 do 10 oralov |
|
3 osminozemljaki |
od 2 do 5 oralov |
|
7 kajžarjev |
od 1 do 3 orale |
|
|
Zemljiški gosposki sta gospostvo Pobrežje in graščina Smuk, prav tako
tudi desetinski in gorski gosposki.
& 13 HISE:
Stanovanjska in
gospodarska poslopja so nasplošno nizka, brez nadstropja, večinoma iz
lesa in krita s slamo ter v srednje dobrem stanju. Ena hišaje
zavarovana.
& 14 INDUSTRIJSKA OBRT:
V tej občini je
ni.
Podpisniki protokola Črešnjevec, 28. 2.
1830:
Vincenc Globočnik,
poslovodeči uradnik davčne okrajne gosposke Krupa Odborniki (vsi
nepismeni in samo podkrižani): občinski rihtar Matija Plut, Janez Plut,
Marko Plut, Matija Plut, Martin Plut, Jakob Kambič in Matija Kambič. |
|
|
TOPOGRAFIJA SEMIŠKE ŽUPNIJE PO NAJSTAREJŠI
KRSTNI MATICI IZ LET 1672-1678 IN 1688-16891
Navedena
so izvorna imena krajev, praviloma pri vsakem kraju po dve najbolj
tipični obliki oziroma ena, če se toponim pojavlja v matici enkrat
samkrat. Zajetih je tudi nekaj toponimov s črmošnjiškega območja
(označeni z znakom *), če so tamkajšnje novorojence namesto v Črmošnjice
nesli h krstu v Semič.
1Nadškofijski arhiv Ljubljana ŽA Semič, RMK 1672-1678 in
1688-1689. |
|
Krvavčji Vrh |
ex Ceruauecz verh (27. 3. 1672),
ex Kerbauechverch (4. teden vel. noči 1672),
ex Pluetsberg (28. 5. 1675) |
|
|
|
PRIPADNOST PODLOŽNIKOV ZEMLJIŠKIM GOSPOŠČINAM
PO KRAJIH LETA 18192 |
|
Pri vsakem kraju je navedeno, katere zemljiške gospoščine imajo v njem
svoje podložnike. |
|
Kraji po občinah in podobčinah |
Zemljiške gospoščine 1819 |
|
Podobčina ČRESNJEVEC |
|
|
Črešnjevec (Kerschdorf) |
graščina Smuk |
|
Krvavčji Vrh (Blutsberg) |
gospostvi Kostel in Krupa |
|
Hrib
pri Cerovcu (Hrib) |
graščina Smuk |
|
Cerovec (Zerouz) |
graščina Smuk |
|
|
2
Po: Alphabetische
Ortschafts Tabelle von Krain und des Villacher Kreises, Laibach
1818-1819. |
|
|
RAZVOJ
PREBIVALSTVA NA SEMIŠKIH TLEH 1817-18694 |
|
KRAJ
|
1817-duše
|
1817-hiše
|
1830-duše
|
1830-hiše
|
1857 prebiv.
|
1869-hiše
|
1869-prebiv.
|
|
K.O. ČREŠNJEVEC
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Črešnjevec
|
174
|
28
|
194
|
29
|
206
|
31
|
203
|
|
Krvavčji Vrh
|
146
|
25
|
162
|
26
|
163
|
28
|
163
|
|
Hrib pri Cerovcu
|
35
|
5
|
34
|
5
|
33
|
5
|
34
|
|
Cerovec
|
97
|
12
|
95
|
12
|
104
|
12
|
87
|
|
Skupaj
|
452
|
70
|
495
|
72
|
506
|
76
|
487
|
4 Podatki za leto 1817: Haupt-Ausweis
über die Einteilung des Laibacher
Goubernements in Provinzen, Kreise, Sektionen, Bezirksobrigkeiten,
Hauptgememden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser
und Seelenzahl in Jahre 1817. - Za leto 1830: ARS, Franciscejski
kataster za Kranjsko, N 272, k. o. Semič (cenilni operati,
Catastral-Schaetzungs-Elaborat der Gemeinde Semitsch). - Za leto
1857: Nadškofijski arhiv Ljubljana, Župnijski arhiv Semič, fasc. 3,
status animarum 1847-1871. - Za leto 1869: Orts-Repertorium des
Herzogthums Kram, Imenik krajev vojvodine kranjske. Sestavljen na
podlagi Ijudskega steviljenja od 31. Decembra 1869 po c. kr. statistični
centralni komisiji, Laibach-Ljubliana 1874, str. 77, 96-98, 101-102. |
|
|
Okrajšave virov in literature.
ARS = Arhiv Republike Slovenije
Carniola 1910 = Fr.(anz) Komatar, Das
Schloβarchiv in Auersperg. V: Carniola NV I (1910), str. 20-34,
118-135, 226-243.
Cod. dipl. 10 = T. Smičiklas, Codex diplomaticus Regni Croatiae,
Dalmatiae et Slavoniae. Diplomatički zbornik kraljevine Hrvatske,
Dalmacije i Slavonije, Svezak X., Zagreb 1912.
Cod. dipl. 11 = T. Smičiklas, Codex diplomaticus Regni Croatiae,
Dalmatiae et Slavoniae. Diplomatički zbornik kraljevine Hrvatske,
Dalmacije i Slavonije, Svezak XI. Zagreb 1913.
D. Kos, Bela krajina = Dušan Kos, Bela krajina v poznem srednjem
veku.(Zbirka zgodovinskega časopisa 4), Ljubljana 1987.
D. Kos, Urbarji = Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in žumberk (15.-18.
Stoletje) (Viri za zgodovino Slovencev, Trinajsta knjiga), Ljubljana
1991.
Drobtinice = A.(nton) Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov. V: IMDK
I (1891), str. 1-38; IMDK III (1893), str. 16-27, 101-109, 184-201,
244-252.
F. Koblar, IMK 5 (1895) = Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti
1. 1526. V:
IMDK V (1895). str. 20-33, 77-83, 116-118, 143-153, 195-205, 237-259.
G.
Pettenegg = E. D. Gaston graf von Pettenegg, Die Urkunden des
Deutsch-Ordens-Centralarchivec zu Wien, I. Band (1170-1 809), Leipzig
1887.
HHStA,
Archiv Auersperg = Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien, Archiv Auersperg
IMK =
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko
J.
Mlinarič, Pleterje = Jože Mlinarič, Kartuzija Pleterje, Pleterje '1982.
M. Kos,
GHTS = Milko Kos, Gradivo za historično topografijd, Slovenije (za
Kranjsko leta 1500), I-III. Ljubljana 1975.
MMVK 14
(1901)= Fr.(anz) Komatar, Ein Cartular der Karthause Pletriach. V: MMVK
(1901), str. 23-48, 49-72
;
MMVK 18
(1905) = Fr.(anz) Komatar, Das Schloβarchiv
in Auersperg. V: MMVKif (1905), str. 108-144, 145-187.
MMVK
= Mitteilungen des Musealvereins f ür krain
Mon. hist.
ep. Zagr. 2 = I. Tkalčič, Povjesni spomenici zagrebačke biskupije -
Monumenta historica episcopatus Zagrabiensis, 2., Zagreb 1874.
P.
Wolsegger, MMVK 1890 /MMVK 1891/ = Wolsegger, Peter
Wolsegger, Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. V: MMVK
III (1890), str. 140-183; MMVK IV (1891), str. 13-45.
S. Vilfan,
Davčni privolitvi = Sergij Vilfan, Davčni privolitvi Kranjske za leti
1523 in 1527 in popis prebivalstva gospostva Gradac iz teh let. V:
Zgodovinski časopis XIX-XX (1965-1966), str. 219-232.
Vic. A.
= Vicedomski urad za Kranjsko |
|
|
Vir:
Gradivo za zgodovino Semiča I. in II.del avtor Boris Golec |
|
| Cerkev
sv. Florjana |
|
O tem kdaj je bila cerkev zgrajena ni
bilo najdenih nobenih pisnih virov. Znano je, da so v času turških napadov
krajani našli zatočišče za obzidjem tabora, ki je bil zgrajen okoli cerkve.
Po zgodbah iz ljudskega izročila naj bi pri zidavi cerkve za izdelavo
malte namesto vode uporabljali vino.
Pod cerkveno ladjo je velika grobnica.
Po pripovedovanju Staneta Pluta st. iz Cerovca je bila grobnica odprta
leta 1939. Takrat je tudi sam bil v tej grobnici. Vhod vanjo zapira
večja kamnita plošča pred pridežnico, vanjo pa vodijo kamnite stopnice.
V njej so bile štiri krste. V dveh sta ležali trupli moškega in ženske,
zdraven pa je bilo tudi truplo mlajše deklice. V četrti krsti pa je
ležalo truplo moškega v oblačilih duhovnika. Nazadnje je bila
grobnica odprta
med drugo svetovno vojno leta 1942. Krste so takrat vaščani umaknili
v en del grobnice in naredili prostor za shranjevanje živeža in
dragocenosti, ki so jih skrili pred okupatorjem. Po pripovedovanju so
takrat iz grobnice izginile tudi nekatere dragocenosti umrlih. Po tem
letu grobnica ni bila odprta.
Prav tako kot ni znano kdaj je bila
cerkev zgrajena, ni tudi znano kdo jo je dal postaviti in kdo je pokopan
v grobnici. Verjetno se bo sčasoma s proučevanjem
starih zapisov razvozljala tudi ta uganka. Prosimo pa vse, ki bi o tem
karkoli vedeli ali vedeli kje se nahaja kakšen vir podatkov, da se nam
oglasijo.
|
|
|
|
|
