Nekaj o kraju
 

Krvavčji Vrh (234m n.m.) je manjša  gručasta belokranjska vas, ki stoji na istoimenskem griču na pol poti med Semičem in Metliko. Zapisi o vasi segajo v leto 1536, ko je štel kraj osem kmetij. V času turških napadov so krajani našli zatočišče za obzidjem tabora, ki so ga zgradili okoli cerkve sv.Florjana. Cerkev je ena redkih v Beli krajini, ki ima pod cerkvenim tlakom nekdanjo grofovsko grobnico. Okoliški vrtačasti svet je poraščen z gozdovi, na zahodni strani pa se odpira prelep pogled na Semič in hribovje z ozadju.

Krvavčji Vrh v jeseni - pogled iz Zabrezja

 

Od kod ime Krvavčji Vrh? Po ljudskem pripovedovanju je vas dobila ime, ko je bila ob napadu Turkov v 1. polovici 16. stoletja razrušena in požgana z Metliko in okoliškimi vasmi vred. Vaščani so se branili za obzidjem vaške cerkvice (tabor). Turki so brambovce premagali in jih pobili. Draga (vrtača) pod cerkvijo (danes je ni ker je zasuta), je bila po ljudskem pripovedovanju, polna krvi. Po tej krvi je dobila vas svoje ime – najprej naj bi se imenovala Krvavi Vrh, ki se je pozneje preimenovali v Krvavčji Vrh, vaščani pa jo imenujejo po domače Krvoški Vrh. Draga oziroma kar je od nje ostalo pa se še danes imenuje Kofučka draga.

O nastanku imena Krvavčji Vrh kroži med ljudmi nekaj različnih zgodb, vse pa so iz turških časov. Tako je ob enem od turških vdorov na ozemlje Bele krajine prišla ena izmed turških enot ropat tudi na Krvavčji Vrh. Vaščani so se na hitro zatekli v skrivališče, le jerajeva dekla Dora se ni uspela pravočasno skriti. Zato se je zavlekla pod kup rezja, ki pa ni bil dovolj velik, da bi skril poleg glave in večjega dela telesa tudi zadnjo plat. Zdraven je prijahal turški povelnik čigar konj je opazil zadnji del dekle in urno odskočil. Turek se je ustrašil in v svojem jeziku zakričal na konja. Turško ime za konja pa je bilo na las podobno deklinemu imenu Dora. Ta je mislila, da jo je Turek odkril  in je planila izpod kupa rezja. Seveda so jo ujeli in sirota je morala odkriti kje se skrivajo vaščani. Turki so jih polovili in obglavili na robu Kofučke drage. Glave so se kotalile na dno drage in kmalu jih je prekrila kri nesrečnih vaščanov, ki je napolnila drago.

Upodobitev tega dogodka na vinskem sodu avtorja Branka Štubljarja v njegovi kleti v Zabrezju.

na vrh