Na
Krvavčjem Vrhu živijo družabni ljudje, kar so že velikokrat dokazali.
Poleg družabnih srečanj, kjer se dobijo vsi vaščani se odvijajo tudi
druženja v nekoliko ožjem krogu. Tako so običajna poletna srečanja pri
Latinu, ki so jih poimenovali kot srečanja kolhoza. Prav tako so že
tradicionalna večerna srečanja "old tajmerjev" pri Grabrijanu ali v
hramčku. Letos pa smo začeli poskusno pripravljati tudi srečanja
vaščanov bolj zahodnega dela vasi pri Ličetovem hramčku. Prvo druženje
se je obneslo nad pričakovanji, zato ga je bilo na prigovarjanje
udeležencev obvezno ponoviti tudi v jesenskem času. Pridružilo se nam
je tudi nekaj gostov, ki so bili navdušeni nad dogodkom. Pa ne da bi
se dogajalo tu kaj posebnega in ni pomembno ali je na mizi prebranec,
kranjske klobase, kos špeha ali pečenka. Pomembno je le to, da ljudje
pridejo skupaj, se pogovarjajo, spijejo kakšen literček rujnega pa
tudi zapojejo, če jim tako paše.
Spodobi se, da se takšno druženje
tudi poimenuje in se tudi je. Mnenja smo bili, da gre tudi tu za
druženje kolhoznikov, zato smo tistemu pri Latinu dodali pridevnik
vzhodno in slednjemu zahodno. Konkurence med njima ni, čeprav imata
oba enake cilje, to je veselo druženje, kar je v današnjem času več
kot potrebno za premagovanje hitrega tempa življenja. Lahko, da se bo
glede na potrebe pojavilo še kakšno novo ali pa jim bo morda vaški mož
dodal še kakšno skupno, vaško druženje. Karkoli bo, pomembno je le to,
da se nekaj dogaja. Najbrž se boste vsi strinjali, da je bolje, da
ljudje feštajo, kot da bi se prepirali.
|
Letos 30.
julija je praznoval svoj okrogli jubilej Cipanov Marjan iz Cerovca.
Med drugimi je povabil na praznovanje tudi Krvoščane. Marjan je zagnan
gasilec, lovec, motorist in dober prijatelj, ki se rad ustavi tudi na
Krvavčjem Vrhu, zato smo staknili skupaj glave in se odločili kaj nam
je za naredit. Bili smo mnenja, da naj bo darilo za obletnico kar se
da praktično in uporabno. Na hitro smo zbili kotec in vanj pred
dogodkom spravili simpatičnega pujsa. Vse skupaj smo naložili na
platonar na katerega smo se tudi sami posedli, Ličetov Karel pa nas je
popeljal na Cerovec s svojim traktorjem oldtajmerjem. Hočeš nočeš smo
bili za svoj izvirni prihod deležni precejšne pozornosti, posebej
vesel pa nas je bil Marjan. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da
smo se na prijetnem praznovanju zadržali dolgo v noč.
|