Kronika PGD Krvavčji Vrh 1930 - 1973
Na soncu barva obledi – z leti se spomin izgubi, le napisana beseda, zbrana iz arhivskih zapisov društev in spomina najstarejših krajanov je verodostojen in zgodovinski dokaz nekega obdobja.
Naj bo ta kronika v spomin bodočim generacijam gasilcev in krajanov. O borbi z ognjem , o druženju ljudi v protipožarne brambe, o ustanovitvi in delu ter težavah gasilskega društva ter tudi o uspehih društva in posameznikov veteranov gasilstva v obdobju od leta 1930 do 2005. To je pot, ki so jo prehodile štiri generacije naših gasilcev v 75-ih letih.
Vsak se rad spominja raznih dogodkov iz svojega življenje, raznih jubilejev in obletnic ter jih ovekoveči s fotografijam, s spominskimi zapisi itd. Tudi gasilci potrebujemo tak spominski zapis, kjer naj bi bilo vse skupaj zbrano. Zbral sem podatke iz arhivskih zapisov našega društva in ostalih društev iz Metlike, Dragomlje vasi, Črnomlja, Gasilskega muzeja v Metliki in ostalih virov ter jih zbral v tej kroniki. Žal je bilo dosti gradiva uničenega med drugo svetovno vojno. V kroniko sem dodal še nekaj napotkov o preprečevanju požarov doma in v naravi, o nevarnostih in posledicah, nudenju prve pomoči ponesrečencem ter o obveščanju v slučaju požara ali kake druge nesreče.
Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izdaji te kronike, v kolikor so razni dogodki pomanjkljivo prikazani, se članom in krajanom v imenu vseh sodelavcev opravičujem.
Na pomoč
KrvavčjiVrh, 04. maj 2005
Avtor kronike
Plut Stane st.
Krvavčji Vrh leži na meji občin Metlika in Semič, s katerima je vas povezana s cesto Semič – Metlika. Območje je kraško in vrtačasto, obdano s steljniki, gozdovi in griči poraslimi z vinsko trto. Celotno območje severno od ceste Metlika – Semič je brez naravnih izvirov vode. V sušnih obdobjih spomladi in jeseni je možnost gozdnih in travniških požarov zelo velika, posebno v zadnjem obdobju, ko je veliko travnikov zaraslih z visoko travo in grmičjem, pa tudi steljniki, ki so služili za pripravo nastilja za živino, so večinoma zapuščeni.
V času pred I. svetovno vojno – leta 1914 – je cesta povezovala bljižnje Kočevsko preko Metlike- Božakova – Kamanja in Ozlja s Karlovcem . Po tej cesti je od leta 1738 vozila poštna kočija in ravno v zgradbi starega gasilskega doma je bila postajališče za poštno kočijo. Omenjena 'pošto' je pogorela v požaru leta 1893.
In kakšno je stanje danes? Vse vasi so povezane z oskrbovalnimi centri z asfaltiranimi cestami. Sedaj je asfaltiran že skoraj vsak dovoz do hiše in večina izmed teh dovozov je dovolj široka, da lahko tovornjak pripelje do hiše. Mnoge vasi imajo tudi javno razsvetljavo.
V času nastajanja našega gasilskega društva je bilo območje Bele krajine upravno razdeljeno na manjše občine povezane v sreze. Območje Semiča in njegove okolice je bilo vezano na Metliko, poleg tega je bilo v Metliki tudi sodišče, živinski sejem ter trgovski center. Metlika se je povezovala s sosednjimi naselji na Hrvaškem in z bolj oddaljenim Žumberkom.
Krvavčji Vrh je bil takrat v sestavu občine Črešnjevec. Sem so spadale še vasi Cerovec, Hrib, zaselek Zabrezje ter vasi Gradnik, Sodji Vrh in Prapreče. V vseh vaseh je bilo 115 gospodarstev.
Danes je Bela krajina razdeljena na tri občine in sicer na Metliko, Črnomelj in Semič. Krvavčji Vrh sodi pod občino Semič, vendar del upravnih postopkov vaščani še vedno urejajo v Črnomlju.
Pred ustanovitvijo društva – to je v času pred drugo svetovno vojno - je bilo gospodarstvo slabo razvito. Njive so kmetje obdelovali z voli in s konji, pridelki so bili za domačo porabo. Živinoreja je bila prav tako slabo razvita, ker je bilo vedno primanjkovalo krme. Kmetje so prodajali le teleta in kakšnega prašiča. Denar je šel za davke in za nakup zimskih oblačil. Premožnejši kmetje so si kupili mlatilnice na vprežni pogon (tako imenovane »geplje«) in ročne vejanice, revnejši kmetje pa so mlatili še leta 1940 in tudi nekaj let kasneje na roke s cepi.
Od pridelkov so prodali le sadje, vino, žganje in les za železniške proge. Glede na te skromne dohodke je bila nabava požarnih brizgaln, orodja in opreme velik prispevek in žrtvovanje za gasilstvo. Takrat tudi ni bilo zaposlovanja odvečnih delavcev, ni bilo industrije. Fantje in tudi gospodarji so odhajali na delo v Ameriko, Argentino, Nemčijo ali za hlapce oziroma dninarje k premožnejšim kmetom na Gorenjsko. Veliko deklet je odšlo za služkinje, nekaj pa se jih je odločilo, da bodo postale nune.
Vsaka domačija je imela hišo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji kot so hlev, skedenj, drvarnica, svinjak, kašča, zidanica in kozolec. Zelo malo poslopij je bilo kritih z opeko, v glavnem so bile to hiše, vse ostalo pa je bilo krito s slamo, tako da je bila požarna varnost ogrožena. V vasi so bile hiše oz. ostala poslopja zelo blizu, zato se je ogenj lahko širil s strehe na streho. V vasi Cerovec je bila 1891 ob cesti zgrajena osnovna šola. Drugih pomembnejših poslopij na tem območju ni bilo. Nekatere domačije so imele kot dopolnilno dejavnost gostilno (dve manjši gostilni na Črešnjevcu).
In kakšno je stanje po 75-ih letih? Elektriko in telefon ima vsak dom. Črešnjevec ima tudi javno razsvetljavo. Hiše so zgrajene iz opeke in krite s strešno opeko. Prav tako je tudi večina gospodarskih poslopij krita s strešno opeko ali pločevino. Slamnate strehe skorajda ne srečamo več. Gospodarska poslopja so ravno tako deloma zidana deloma lesena. Kozolci so seveda še vedno leseni. Oblika vasi se je ohranila. Stara poslopja so zamenjale nove hiše, vendar večinoma na temeljih starih hiš. Deloma se vasi širijo navzven. Pomembnejših stavb ni razen trgovine na Cerovcu in gasilskih domov na Cerovcu in Krvavčjem Vrhu. Šolsko poslopje je bilo dano v najem mizarju. V vaseh Črešnjevec, Cerovec in Krvavčji Vrh imajo nekateri domačini obrtne delavnice. V vasi Cerovec je bila ob cesti na novo zgrajena velika gostilna.
Vaščani so zaposleni v tovarnah v okolici in v manjših podjetjih. Kmetijstvo trenutno nazaduje, saj ima vsaka vas le nekaj gospodarjev, ki se preživljajo s kmetijsko dejavnostjo, bodisi z živinorejo ali poljedelstvom. Bolj je razvito le vinogradništvo, pa še to prinaša le pičel dohodek. Deloma se kmetijstvo razvija v smeri turizma,( ob prihodu v vas nas opozori napis, da je tukaj turistična vinska cesta, podokoliš Semič) saj kraško površje in stalne suše ne omogočajo intenzivnega kmetijstva. Poleg tega so tudi kmetijske površine zelo razdrobljene, vrtačaste in polne kamenja, kar še dodatno otežuje strojno obdelavo.
V preteklosti je bilo veliko pomanjkanje vode. Vodnjaki so bili ob hišah in sicer velikosti 50 do 150 ha litrov. Vendar je bilo vode v njih bolj malo, čeprav se je z njo ravnalo zelo varčno. Živino so napajali vaščani v lužah in ob poteh v kalih. Še danes so ostala imena, kjer so bila napajališča živine, kot so: Konjski dol, Stara luža, Pri kaličku, Luža na Capi ipd. V slučaju požarov so ljudje gasili tudi z gnojnico. Pred letom 1930 in tudi po tem so v slučaju požara prišli gasiti gasilci iz Metlike, Dragomlje vasi, Gradca in Semiča – torej iz krajev, ki so bili oddaljeni približno 5 – 15 km.
Dovoz manjkajoče vode je bil v času pred II. Svetovno vojno in nekaj časa po njej prepuščen samooskrbi. Vaščani so si vodo dovažali v sodih na vozovih, ki so jih vlekli voli ali konji. Po vodo so šli na Krupo k Hluparju oziroma so jo natakali v Srednjih malencah, na Obrhu, v Metliki iz hidranta pri Kremescu ter iz vodovoda na Oskoršnici.
Perilo so v prvi polovici prejšnjega stoletja (in seveda tudi pred tem) žene in dekleta prale na Krivoglavicah ali na Obrhu v Metliki, rjuhe in podobno perilo pa so prale na lužah v Konjskem dolu in Starem kalu.
Pred letom 1940 so pred volitvami poslanci obljubljali in tudi zabetonirali napajališče za živino na Črešnjevcu, Gradniku in na SodjemVrhu in sicer na že obstoječih lužah. Med II. svetovno vojno so bili vaščani Krvavčjega Vrha in Cerovca primorani voziti vodo iz luž pod Lokvico, iz Stare kali. Tam je bilo takrat prepovedano kopanje in napajanje živine. Ob hudi suši je dostikrat prišlo do sporov med vasmi, ker so omenjene luže bile na območju Lokvice. Ker so bile prej omenjene luže betonirane zelo površno, so omenjena napajališča prepokala in začela izgubljati vodo ter nazadnje presušila. Tak je iz luže na Capi nastalo igrišče, na Cerovcu pri Stari luži in na Krvavčjem Vrhu v Konjskem dolu pa vaška smetišča. Edino vaške luže in kali na na KrvavčjemVrhu so sanirali leta 1954 in takrat je bila zgrajena vaška štirna z napajališčem za živino.
Po vojni so si v času suš morali vaščani še do nedavnega voziti vodo s cisternami. Cisterna z Iskre, cisterna gasilskega društva iz Črnomlja in še cisterna Komunale Črnomelj so pred napeljavo vodovoda vsako poletje dovažale vodo v 'štirne'. Ker večkrat ni bilo mogoče zadostiti vsem potrebam, smo za vse tri vasi kupili 30 m³ cisterno, s katero smo si dovažali vodo iz semiškega vodovoda. V vseh vaseh je sedaj napeljan vodovod. Na območju bivše občine Črešnjevec so danes tri močne gasilska društva s sodobno opremo in vozili. Poleg prej omenjene cisterne imajo nekateri vaščani tudi cisterne za razvoz gnojevke, vendar pa tudi te pridejo v poštev za gašenje v primeru večjega požara, na primer za gašenje travniškega ali gozdnega požara. Le – teh pa je v zadnjem času žal vedno več tudi zaradi opuščanja in zaraščanja kmetijskih površin.
To je bil kratek oris območja PGD Krvavčji Vrh in njegove bližnje oklice, ki je le v pomoč, da razumemo probleme, s katerimi so se ukvarjali gasilci, ki so ustanovili svoje gasilsko društvo, oz. da razumemo težave, s katerimi se srečujejo gasilci še danes pri svojem delu, ko se trudijo izboljšati že doseženo.
Opis delovanja gasilskega društva Krvavčji Vrh bi bil preveč enoličen, če se ne bi dotaknili vzrokov in potreb za organiziranje obrambe pred požari v neposredni okolici in na širšem območju Bele krajine ter cele Slovenije.
Ogenj, ki je varno omejen na kurišču, je človeku vir toplote in mu služi za pripravo hrane. Če pa ogenj uide, postane ljudem, živalim in tudi rastlinju najhujši sovražnik. Stara grška legenda pravi, da je bil ogenj nekoč privilegij bogov, ki so ga skrbno čuvali pred ljudmi. Zeus je bil nekoč premalo pazljiv, tako da mu je Prometej ukradel ogenj in ga ponesel ljudem na Zemljo. Ti so se ga zelo razveselili, bogovi so jim obljubljali maščevanje, vendar pa so ljudje sami poskrbeli za nesrečo. Ognja niso znali dovolj varovati in jim je ušel. Do današnjih dni jim ga ni uspelo ujeti. Da je to res, lahko vidimo vsak dan na televiziji. Vsako leto divjajo veliki požari povsod po svetu: v Avstraliji, v Sredozemlju, v Ameriki in tudi drugod. Ognjeni zublji požirajo gozdove in naselja ter uničujejo vse, kar so ljudje delali in gradili veliko let.
Odkar ljudje živijo v stalnih bivališčih v strnjenih naseljih, bodisi v vaseh ali v mestih, so v stalnem strahu pred požarom. Vzrok zanj je lahko zgolj neprevidnost pri ravnanju z ognjem, strela ali namerni požig. V preteklosti so bili domovi in gospodarska poslopja naših prednikov kriti s slamo. Z opeko so bile na našem območju krite le cerkve in nekatere hiše premožnejših gospodarjev. Ognjišča so bila večinoma odprta, ponekod pa so imeli štedilnike na drva, ki pa so bili veliko slabši od teh, ki jih poznamo danes. Domove so si ljudje ob večerih razsvetljevali različno – s svečami ali trskami. V belokranjskih kuhinjah so bile trske zataknjene v 'čelešniku', pod katerim je bil čeber vode. Pozneje so ljudje začeli uporabljati petrolejke in karbidovke. Na vse omenjene vire razsvetljave je bilo potrebno zelo paziti, da ogenj ni ušel in povzročil požara.
Če pogledamo samo kroniko Metlike, lahko vidimo, kako so si mestni očetje prizadevali, da ne bi prišlo do požara. Metlika je žal večkrat pogorela. Najpogostejši vzrok za požare so bili Turki, ki so ob vpadih požigali hiše, drug najpogostejši vzrok, pa so bile strele, ki ob udaru lahko zanetijo požar. Mestni očetje so ukazali v Metliki na večih krajih namestiti velike kadi, v katere so nanosili vodo iz Obrha. V slučaju požara bi s to vodo gasili ogenj. V nočnih urah so nočni čuvaji hodili od hiše do hiše in pazili med drugim tudi na to, ali je kje zaradi neprevidnosti zagorelo. V slučaju požara, so z vedri iz kadi hitreje pogasili požar. Poleg teh so mestni očetje predpisovali še druge ukrepe za preprečevanje požarov, organizirali požarno brambo vse dokler ni 18. septembra 1869 takratni graščak Vitez dr. Josip Savinšek ustanovil prve požarne brambe na Slovenskem. Že naslednje leto so tudi v drugih mestih po Sloveniji ustanovili požarne brambe. Leta 1881 je bila ustanovljena požarna bramba v Črnomlju, leta 1889 v Gradcu, leta 1894 v Semiču in leta 1929 v Dobravicah. Z razvojem tehnike in prometa so nastajale tudi večje nevarnosti požarov. Ideja o požarni obrambi je vse bolj pronicala v zavest ljudi in tako so na iniciativo veteranov gasilstva nastajala gasilska društva tudi po vaseh.
Kogar zanima zgodovina gasilstva v Beli krajini in Sloveniji, lahko dobi podatke v Belokranjskem gasilskem muzeju v Metliki, kjer je prikazan razvoj gasilstva tako skozi pisne vire kot tudi z eksponati, ki so jih muzeju prispevala razna gasilska društva iz Slovenije.
Večletni stiki z metliškimi gasilci so tudi naše vaščane vzpodbudili k ustanovitvi lastnega gasilskega društva. Leta 1930 so vaščani Krvavčjega Vrha ustanovili lastno gasilsko društvo.
Ustanovitev gasilskega društva Krvavčji vrh leta 1930
Zaradi požarov pred letom 1930 so naši napredni vaščani prisluhnili vodstvenim članom metliške gasilske župe, gospodu Ignacu Štuparju, gospodu Francu Weissu in ostalim, s katerimi so prišli v stik. Srečali so jih ob nedeljah po maši v gostilni pri Mežnaršiču ali pri Grbcu ter se slednjič le odločili, da ustanovijo svoje gasilsko društvo, katero bi delovalo na območju takratne občine Črešnjevec. Dne 5. januarja 1930 je g. Jože Kofalt na svoj dom povabil može iz Gradnika, Sodjega Vrha, Praproč, Črešnjevca, Cerovca, Hriba in seveda Krvavčjega Vrha. Na sestanek je prišlo 34 gospodarjev in fantov iz omenjenih vasi razen iz Črešnjevca. Na ustanovnem sestanku je bilo 6 podpornih članov društva, od tega 3 ženske. Po nagovoru predsednika pripravljalnega odbora in po izvolitvi zapisnikarja se je občni zbor začel ob treh popoldne. Sam zapisnik, nam najbolje predstavi, kako je potekala ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva. Vedeti pa moramo, da je bil to za preproste kmečke ljudi, ki so se komajda preživljali, velik podvig.
*******************************************************************************************************************************************
ZAPISNIK
USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA KRVAVČJI VRH 5. JANUARJA 1930
Dnevni red:
Ad 1; Predsednik pripravljalnega odbora Jože Kofalt, posestnik iz Krvavčjega Vrha 3 ob treh popoldne otvori zborovanje, ugotovi sklepčnost, imenuje zapisnikarja Vincenca Pluta posestnika iz Gradnika 7, pozdravi navzoče in pojasni potrebo po ustanovitvi gasilskega društva, vsled oddaljenosti sosednjih društev ter radi gospodarskih poslopij, ki so po večini vsa s slamo krita, lesena in lahko vnetljiva od požara ter vsled oddaljenosti od sosednjih društev bi lahko vsa vas pogorela predno pridejo sosedje iz Metlike, Semiča ali Gradaca na pomoč. Ta društva naj bi v prvi vrsti si zavzela v dolžnost biti ognjena straža za občino Črešnjevec, ter po možnosti za druge sosednje občine. Navzoči so soglasno odobrili predloge tovariša Kofalta ter sklenili preiti na izvolitev začasnega odbora.
Ad 2; Po soglasnem sklepu, da se društvo ustanovi z današnjim dnem, si izvolijo navzoči sledečo upravo:
Načelnik – Jože Kofalt
Podnačelnik – Jakob Ogulin
Tajnik – Vincenc Plut
Blagajnik – Anton Kambič
Odborniki – Martin Ogulin
Matija Skala
Ivan Pureber
Matija Drganc
In namestniki- Janez Plut in
Matija Ogulin
Pregledovalci računov - Anton Ogulin
Jože Plut
Anton Drganc
Ad 3; Ker slučajnih nasvetov ni bilo, se občni zbor zaključi ob 16. uri.
Tajnik Žig Načelnik
Vincenc Plut Jože Kofalt
Odbornika
Matija Skala
Martin Ogulin
****************************************************************************************************************
Po zaključku občnega zbora so se navzoči vpisali v članstvo. Originalni seznam je uokvirjen v gasilskem domu na Krvavčjem Vrhu.
Seznam:
1. Ivan Plut Krvavčji Vrh 22
2. Matija Skala Krvavčji Vrh 17
3. Anton Golobič Krvavčji Vrh 18
4. Matija Drganc Krvavčji Vrh 21
5. Josip Malenšek Krvavčji Vrh 12
6. Jakob Ogulin Krvavčji Vrh 33
7. Anton Ogulin Josip Kofalt Krvavčji Vrh 3
8. Krvavčji Vrh 19
9. Janez Plut Krvavčji Vrh 8
10. Josip* Plut Krvavčji Vrh 9
11. Anton Plut Krvavčji Vrh 31
12. Jože Plut Krvavčji Vrh 11
13. Janez Drganc Krvavčji Vrh 7
14. Franc Plut Krvavčji Vrh 9
15. Anton Drganc Krvavčji Vrh 30
16. Anton Kambič Cerovec 4
17. Josip* Ogulin Cerovec 1
18. Martin Ogulin Cerovec 3
19. Anton Kambič Cerovec 7
20. Anton Sodec Cerovec 6
21. Jože Ogulin Hrib 5
22. Alojz Ogulin Hrib 1
23. Ivan Pureber Gradnik 13
24. Vincenc Plut Gradnik 7
25. Jakob Golobič Gradnik 8
26. Anton Golobič Gradnik
27. Anton Konda Gradnik
28. Josip* Plut Sodji Vrh
29. Josip Kukar Sodji Vrh
30. Janez Skala Sodji Vrh
Podporni člani:
1. Janez Ancelj Krvavčji Vrh
2. Janez Plut Krvavčji Vrh 31
3. Rozalija Plut Krvavčji Vrh 26
4. Uršula Plut Cerovec 10
5. Marija Cesar Hrib 3
V razgovoru so člani razpravljali o izbiri prostora za gasilsko orodjarno in o zbiranju lesa za izgradnjo orodjarne. Predlagali so, da bi orodjarno zgradili na Rauhovi njivi ob poti na Gradnik, vendar ta predlog ni bil sprejet. Nato je bil sprejet predlog, da se gradi na vrtu med Kalanovo štalo in Rogančkovim podom. Vrt je gasilcem podarila Katarina Plut iz Cerovca 12 (Staniševa) z željo, da se njen sin sprejme med gasilce, ko bo zadosti star. Začeli so tudi z zbiranjem lesa za gradnjo orodjarne in stolpa.
Hrast za stebre za stolp sta dala načelnik Jože Kofalt in podporna člana Rozalija Plut (Latinova). Načrt za orodjarno in stolp je naredil tesarski mojster Pirkovič iz Metlike, ki je tudi bil izvršitelj del. V tem letu je bilo poleg zbiranja lesa in prostovoljnih prispevkov zelo dejavno tudi tajniško delo, kupljena je bila štampiljka, veliko pa je bilo tudi dopisovanja glede priznanja društva, poizvedovanje o ceni in nakupu brizgalne in tekoče dopisovanje z gasilsko župo Metlika. Iz računske knjige je razvidno, da je bilo 1930 din dohodkov in 689 din stroškov. Ostalih 1240 din je bilo prenesenih v leto 1931.
* V tem času se opazi veliko srbskih izrazov, ki so se vrinili v same zapisnike. Najbolj vidno je to pri imenu Jože. Ponekod ga pišejo kot Jože, drugod pa Josip.
Tega leta je bilo PGD še prav posebej aktivno. Zbirali so denar za gradnjo orodjarne oz. gasilskega doma, izpeljali prvo, to je krstno vrtno veselico, sprejeli kar nekaj novih članov in pridobili nekaj sredstev od zdomcev iz Amerike in Kanade. Najbolje pokažejo dejavnost PGD zapisniki rednih sej.
Na občnem zboru 8. marca 1931 so gasilci zopet povabili vaščane iz Črešnjevca v društvo. Odbornik Matija Skala je omenil, »da se Črešnjevčani upirajo vstopiti le zaradi tega, ker hočejo, da bi društvo imelo sedež na Črešnjevcu. Nakar je omenil odbornik g. Lojze Zupanc, da to ni mogoče, ker je misel o gasilskem društvu sprožil sedanji načelnik, pravila pa vsebujejo določbo, da mora biti sedež društva tam, kjer stanuje načelnik in predlaga, naj bi se vaščanom iz Črešnjevca to odločbo pojasnilo, da ne bi imeli vzroka zahtevati, da se ugodi njihovim neosnovanim željam.« (*op.p.) V zadevi gasilskega društva naj bi se na Črešnjevčane vplivalo preko posebne delegacije, ki jo bi sestavljali trije člani. Predlog je bil soglasno sprejet.
Določili so tudi članarino in sicer
a)za redne člane 24 din
b) za podporne člane 12 din
c) pristopnina 100 din
Tovariš načelnik je predlagal, »da se na prvo društveno prireditev na dan 10. maja povabi vsa sosednja društva in da naj se naše društvo pismenim potom obrne na mestno godbo iz Metlike, da bi sodelovala na prireditvi. Ker pa je naše društvo še mlado in je stanje blagajne še dokaj šibko, se jih bo zaprosilo, naj sodelujejo za po možnosti najnižji mogoči honorar. K temu pripominjam tajnik g. Vincenc Plut, da je baš pri današnji službi božji oznanil gospod kaplan A. Kušlan, da se na dan proščenj ne sme prirediti nikakih veselic z godbo in plesom. Nakar nam odbornika Janez Plut poudari, da drugače pač ne bo mogoče prirediti društvene krstne veselice, kakor z godbo in plesom. Kakor je tudi že pri vseh nanovo osnovanih društvih običajno. K temu omenja odbornik Lojze Zupanc, naj društvo pismeno zaprosi pisarno škofijskega orodinariata v Ljubljani, naj dovoli prireditev prve veselice z neokrnjenim programom, to je z godbo in plesom. Društvo pa se naj zaveže, da bo skrbelo za popoln moralen uspeh prireditve, da se bo udeležilo svete maše v podružnici sv. Florjana, da med službo božjo ne bo točilo pijač, da sploh ne bo postreglo z alkoholnimi pijačami že ovinjenim itd., da ne bo duhovna gosposka imela povoda zabranjevati prireditve v zamišljenem obsegu. Omenja pa naj v svojem pismu, da želi veselico baš na dan 10. maja, ker je v Krvavčjem Vrhu na ta dan proščenje, ker ima podružnica patrona sv. Florjana. Sicer pa so vse eventuelne spore, ki bi se pojavili na veselici dolžni pomiriti varnostni organi orožniške stanice v Semiču. Predlog soglasno sprejet.«
Nov član društva je postal učitelj Lojze Zupanc iz Štrekljevca, kateremu je društveni odbor podelil funkcijo odbornika. Sicer pa je odbor ostal v isti sestavi, kakor je bil izvoljen na svoji prvi seji z dne 5. januarja 1930.
Istega leta so se člani prostovoljnega gasilskega društva srečali še enkrat in sicer 26. aprila.
Najprej je načelnik tovariš Jože Kofalt povedal, da je pisarna škofijskega ordinarijata odgovorila na prošnjo za veselico in jo tudi v polnem obsegu ovrgla. Po mnenju vseh navzočih so veselico preložili na 14. junij.
Med gasilce so na novo sprejeli Antona Nemaniča iz Krvavčjega Vrha št. 16 in Ludvika Pluta Krvavčji Vrh 24.
Sreskemu načelstvu v Črnomlju so napisali naslednje pismo:
************************************************************************************
Predmet: prostovoljno gasilsko društvo Krvavčji Vrh – veselica na prostem
Podpisano GPD na Krvavčjem Vrhu prosi naslov, naj mu odobri prireditev otvoritvene veselice na prostem s sledečim dnevnim redom:
1. Udeležba sv. maše pri sv. Florjanu na Krvavčjem Vrhu, ki se bo plačala iz društvene blagajne
2. Nagovor in pozdrav načelnika na sosednja društva
3. Srečelov na kmetijska orodja
4. Godba na pihala
5. Prosta zabava združena s plesom
Društvo vljudno naproša naslov, naj po možnosti čimprej odgovori na pričujočo prošnjo, da bo zmoglo pravočasno računati z odobritvijo, odnosno neodobritvijo in temu skladno razposlati vabila in spraviti pripravljalni veselični odbor v tek.
******************************************************************************************
Društvo je prejelo v dar 26 kanadskih dolarjev v nabiralni akciji, ki jo je v Kanadi prevzel Anton Plut (Markezov), kateremu se je društvo pisno zahvalilo za njegovo požrtvovalnost.
Naslednjič so se gasilci srečali na sestanku 4. junija 1931. Sprejeli so nove člane in si razdelili zadolžitve na veselici.
Najprej je društvo medse sprejelo kot rednega člana gospodično Stano Višnjarjevo, učiteljico iz Cerovca. Nato so se dogovorili, kdo bo šel prosit dobitke za srečelov »Mačka v vreči«; v Metlikoje šel načelnik Jože Kofalt, v Črnomelj Jože Plut, v Semič Anton Ogulin, v Suhor Matija Skala in v Gradac Jakob Ogulin.
Na dan veselice so bile zadolžitve naslednje:
Vstopnina 2 din. Vincenc Plut, Anton Ogulin in Jože Ogulin.
Vino: Matija Skala, Martin Ogulin
Blagajna: Anton Kambič
Bufet: kava, cigarete, piškoti, šunka in kruh
Odbor: Albina Plut, Riči Zupanc in Angela Novak
Konobari: Jakob Ogulin, Ciril Konda, Franc Plut, Alojzija Kofalt, Katarina Ogulin, Pepca Konda, Alojz Dragovan
Janček na ražnju: Matija Drganc, Anton Škof
Blagajnik: Ivan Plut
Godba: Vincenc Plut
Redarji: Anton Drganc, Alojz Ogulin
Pri plesnem odru: vstopnina 1 dinar, blagajna: Jože Plut in Anton Plut
Iz računske knjige za leto 1931 je razvidno, da je bilo skupno 14.300 din dohodkov in 11.892 din izdatkov, ostanek v blagajni je bil 2408 din.
Rojaki iz Kanade so poslali ček za 1456 din, rojaki iz Amerike 1221 din in gospod Ogulin iz Amerike dodatnih 555 din. Dohodek veselice je bil 8953 din. Izdatki so bili v glavnem za material in gradnjo doma ter razni stroški za veselico.
Leta 1931 so sprejeli nove člane:
1. Lojze Zupanc Štrekljevec
2. Jakob Adlešič Krvavčji Vrh 35
3. Anton Nemanič Krvavčji Vrh 16
4. Ludvik Plut Krvavčji Vrh 24
5. Jakob Plut Krvavčji Vrh 13
6. Stana Višnar Cerovec 16
V drugem letu svojega delovanja je bilo PGD Krvavčji Vrh zelo dejavno. Prvič v tem letu so se na svojem drugem rednem občnem zboru zbrali 21. februarja ob 15. uri.
Načelnik je otvoril zborovanje, ugotovil sklepčnost in pozdravil zastopnike Belokranjske gasilske župe tovariša načelnika Franca Weissa, tovariša podnačelnika Malešiča, tovariša tajnika Štuparja ter navzoče tovariše in predal besedo župnemu načelniku tovarišu Francu Weissu. Le – ta je v imenu župe pozdravil navzoče in jih bodril k složnemu gasilskemu delu.
Tajnik je poročal, da mu je tajniške posle pomagala opravljati učiteljica Stana Višnar, ki so jo kasneje pri volitvah izvolili za tajnico društva.
Blagajnik je poročal, da mu je bilo v začetku delo zelo oteženo, »sedaj pa je vrlo članstvo s članarinskimi prispevki in trudom na ustanovni veselici le napredovalo, da ima v blagajni trenutno 2408,50 din, kot hrambo za nakup brizgalne.« Takoj nato so se prisotni gasilci dogovorili, da ostane članarina 24 din letno.
K PGD Krvavčji Vrh je pristopilo 11 članov iz vasi Črešnjevec in sicer
1. Anton Plut Črešnjevec 6
2. Jakob Ivanetič Črešnjevec 16
3. Štefan Jakša Črešnjevec 1
4. Ivan Kambič Črešnjevec 13
5. Jakob Kambič Črešnjevec 12
6. Jože Pavlišič Črešnjevec 18
7. Janez Petric Črešnjevec 4
8. Ivan Škrinjar Črešnjevec 26
9. Matija Škrinjar Črešnjevec 15
10. Ivan Štukelj Črešnjevec 2
11. Martin Šuklje Črešnjevec 34
Na koncu so z listki volili nov odbor. Izvoljeni so bili sledeči:
Načelnik - Jože Kofalt : 33 glasov
Podnačelnik - Ivan Plut: 21 glasov
Odborniki - Matija Skala: 27 glasov
Matija Drganc: 25 glasov
Anton Plut: 23 glasov
Martin Ogulin: 19 glasov
Namestniki - Janez Pureber: 19 glasov
Janez Petric: 15 glasov
Pregledniki - Janez Škrinjar: 26 glasov
Janez Kambič: 15 glasov
Anton Ogulin: 16 glasov
Blagajnik - Anton Kambič
Tajnica - Stana Višnar
Tega leta so se na rednih sejah gasilci zbrali še 6. marca in 10. aprila.
Na prvi seji so se pogovarjali o težavah pri pobiranju članarine, ki bi jo morali pobrati v najkrajšem možnem času. Zato so določili nekaj članov, ki so pobirali članarino v svojih vaseh. Poleg tega so morali izvoliti še nekaj novih funkcionarjev: za trubača na Črešnjevcu je bil izvoljen Šuklje Martin. Obenem so sklenili, da odbor nabavi še eno trobento za Krvavčji Vrh, za trubača pa so izvolili Golobič Antona. Za nadzornika oprave so izvolili Plut Jožeta (Krvavčji Vrh 9), za četarja Ogulin Jakoba (Krvavčji Vrh 33), za členarja Nemanič Antona (Krvavčji Vrh 16) in za vrstarja Plut Jakoba (Krvavčji Vrh 13). Za novega odbornika so imenovali Plut Janez iz Krvavčjega Vrha 8. Medse so sprejeli novega člana Plut Jožeta iz Cerovca 5.
Ker za nakup brizgalne niso imeli dovolj sredstev, so se odločili, da bodo razpravljali o nabavi le – te potem, ko bodo pobrali vso članarino in se bo vedelo, s koliko denarja razpolagajo.
Po daljši debati se določili datum veselice in sicer na dan 12. junija 1932. Kot so se odločili, so vino pobirali pri novih članih. Staro vino so pretočili in zažveplali, da je lahko stalo do veselice. Na predlog načelnika, naj bi plesišče člani sami naredili v velikosti 5 x 5 metrov.Les so se odločili kupiti pri kočevarjih.
Na drugi seji 10. aprila dopoldne se je razvila dokaj vroča in daljša debata o nabavi brizgalne. Končno se je odbor sklenil pisati v tovarno Rosenbauer v Celju, ki naj bi poslala naslednja pojasnila:
a) kolika je širina tira ponujene brizgalne, ker bi se lahko zgodilo, da ne bi odgovarjal našim potem.
b) Koliko je brizgalna stara
c) Koliko bi stala popolnoma kompletna brizgalna z 8 m dolgim črpalnikom, ročnikom s 100 m cevi, ki bi imele na vsakih 10 m spojke. Sploh pa naj bi imela brizgalna vse kar je potrebno. Vključena naj bi bila tudi garancija za gotovo dobo časa.
Prav tako so se odločili za naročilo signalnega roga iz medenine skupaj z ustnikom za rog in vrvico za rog s šopom od tovarne Kessing v Ljubljani.
Tov. načelnik je poročal, »da bi se dobil potreben les za plesni oder v velikosti 5 x 5 m za 350 dinarjev. Ker pa omenja odbornik skala Matija, da ve za dobavitelja, ki bi potreben les dal za 300 din, sklene odbor, da se bo les kupil od onega, ki bo cenejši.«
Naj pripomnim, da je bila brizgalna kupljena maja 1932. Ker so blagajniški zapiski blagajnika Kambiča zgoreli l 1943, ne vemo, koliko je brizgalna stala. Društvo je imelo premalo dohodkov, saj se je financiralo le od pristopnine, ki je znašala 100 din in članarine, ki je znašala 200 din letno. ???? Prihodki so bili torej premajhni, zato si je društvo vzelo posojilo pri g. Maceletu v Semiču v znesku 5000 din. Brizgalna je bila kupljena pri gasilskem društvu Prekopa pri Šentjerneju. Po navedbah starejših članov naj bi stala 7000 dinarjev. Boter je zanjo prispeval 1000 dinarjev. V tem času so kupili tudi les za oder in nekaj ostalih stvari, med drugim tudi gasilske kape. Društvo se je pospešeno pripravljalo na veselico, ki naj bi bila 3 julija. Takrat naj bi tudi krstili brizgalno. Določene so bile tudi funkcije za posamezna opravila pri brizgalni. Za brizgače so imenovali Plut Jožeta in Plut Ludvika, za nadzornika opreme Nemanič Antona ter za členarja Plut Jožeta. Nemanič tudi prevzame izdelavo plesnega odra za ceno 60 din. Načelnik obvesti vse, ki imajo čin, naj si do veselice nabavijo potrebne obleke.
V nedeljo 26. junija popoldne ob 15. uri se je odbor zbral na seji, zaradi priprave veselice. Obor sam je zbral 50 dinarjev, ki so jih kasneje poslali v Rosalnice za nakup zlatega žebljička. Nato so se dogovarjali o izvedbi veselice, o naročilu 40-ih plakatov zanjo v Novem mestu, o zadolžitvah na sami veselici ipd. Veselica se je začela zgodaj zjutraj (ob 8 uri), popoldne so sprejeli botra in botrico ter blagoslovili brizgalno. Sledila je prosta zabava s plesom. Večino dela pri tej veselici so seveda zopet opravili člani sami, igrala je metliška godba in sicer za 500 dinarjev. Za botre so poprosili tajnika gasilske župe tovariša Štuparja, g. Malešiča in ženo tovariša podnačelnika župe.
Po krstu brizgalne na veselici 3. julija 1932 je imelo društvo še tri redne seje in sicer 4. septembra ter 13. in 27. novembra. Člani so poplačali svoje obveznosti, ki so jih še imeli: plačali so gradnjo plesnega odra, vino ipd. Dogovorili so se, naj kolar Anton Nemanič pripravi gasilski stolp tako, da bo možno obešati cevi. Da bi bilo delo prav opravljeno, si je moral ogledati stolp v Rosalnicah. Društvo je poravnalo tudi obveznosti do Gasilske zveze Jugoslavije, kateri je moralo plačati 110 dinarjev. Po natančnem pregledu blagajniških prejemkov so se odločili, da bodo vrnili del dolga g. Maceletu in sicer 1000 dinarjev.
Novi sprejeti člani 1932:
1. Josip Plut Cerovec 5
2. Jakob Ivanetič Črešnjevec 16
3. Ivan Kambič Črešnjevec 13
4. Jakob Kambič Črešnjevec 12
5. Jože Pavlišič Črešnjevec 18
6. Ivan Petric Črešnjevec 4
7. Anton Plut Črešnjevec 6
8. Ivan Škrinjar Črešnjevec 26
9. Matija Škrinjar Črešnjevec 15
10. Ivan Štukelj Črešnjevec 24
11. Martin Šuklje Črešnjevec34
12. Ivan Kambič Črešnjevec 20
Tudi leto 1933 je bilo za gasilce Krvavčjega Vrha zelo razgibano. Tega leta so ogradili vrt okoli gasilskega doma, popravili stolp, poravnali nekaj svojih obveznosti, ter organizirali in izvedli gasilsko veselico pri Kambiču na Črešnjevcu. Sestali so se na štirih rednih in eni izredni seji. Tega leta je PGD Krvavčji Vrh posodilo plesni oder društvu iz Rosalnic in društvu iz Lokvice in za to dobilo 60 dinarjev oz. 20 litrov vina. Veselica je bila uspešna. Za peko kruha in peciva so člani prispevali po 5 litrov pšenice. Potem ko so odšteli stroške, je v blagajni ostalo 2007,75 din čistega dohodka. Iz tega dobička so gasilci kupili 50 m tlačnih cevi, ki so jih preizkusili na mokri vaji na Krvavčjem Vrhu.
Zaradi reorganizacije gasilstva je bil 5. novembra sklican občni zbor, na katerem so pregledali delo preteklega leta, predvsem blagajniško poslovanje, in izvedli volitve. Stanje blagajne je bilo takšno: 3929 din dohodkov, 2014 din izdatkov, torej je bilo trenutno stanje v blagajni 1915 dinarjev. Del denarja je šel še za poplačilo kupljenih cevi.
Z reorganizacijo je dobilo društvo naziv Prostovoljna gasilska četa Krvavčji vrh; župa Metlika. Zaradi novega naziva so morali kupiti drugo štampiljko. Tokrat so volili javno z vzklikom. Nov upravni odbor je imel naslednje člane:
Predsednik - Jože Kofalt
Tajnica - Stana Višnar
Blagajnik - Anton Kambič
Četnik - Jože Plut
Orodjar - Anton Nemanič
Nadzorni odbor - Matija Skala
Matija Drganc
Anton Plut
Ivan Škrinjar
Janez Pureber.
Za predstavnika v gasilsko župo je bil izvoljen Ivan Kambič.
Na koncu so dali vsi gasilci še svečano prisego kralju Aleksandru.
******************************************************************************************
Prisega
Jaz spodaj podpisani ……. prisegam kot član prostovoljne gasilske čete Krvavčji Vrh pred edino rojenim Bogom, da hočem vladajočemu kralju Aleksandru in domovini zvest biti, varovati narodno in državno edinstvo, svoje dolžnosti po ustavi, državnih in gasilskih zakonih vestno izpolnjevati, zapovedi svojih predpostavljenih slušati ter čast in ugled gasilstva po vsem ščititi in v vsem delovanju kot gasilec se brigati izključno za obče dobro.
Tako mi Bog pomagaj
Krvavčji Vrh 5. novembra 1933
******************************************************************************************
V novembru so se gasilci še enkrat sestali na svoji redni seji in sprejeli še enega novega člana - Jože Kambič iz Cerovca, ki je moral še pred odborom dati svečano prisego kralju. V tem času so kupili tudi knjižico Gasilstvo in požarna bramba. Na svoji zadnji seji v tem letu na silvestrovo, to je 31. decembra 1933, je odbor pregledal stanje v blagajni, ter določil pristopnino in članarino za naslednje leto. Pristopnina je znašala 25 dinarjev, letna članarina pa 10 dinarjev. Tudi tokrat je svečano prisego podpisalo nekaj članov : Josip Plut, in Jože Kukar iz Sodjega Vrha, Martin Ogulin iz Cerovca in Jože Pavlišič iz Črešnjevca. Odbor je sklenil, da se člane, ki niso podpisali svečane prisege, črta iz članstva. To so tudi takoj naredili. Črtani so bili naslednji člani: Jakob Adlešič, Josip Plut, Josip Ogulin, Anton Sodec, Ivan Kambič, Jakob Kambič, Ivan Štukelj, Jakob Golobič, Anton Kambič, Anton Konda in Janez Skala ter podporna člana Janez Ancelj in Janez Plut. Tako je ostalo ob koncu leta 1933 le še 34 rednih članov ter 4 podporni člani.
Novo sprejeti člani 1933:
1. Jože Kambič Cerovec 4
Leta 1934 je društvo oz. prostovoljna gasilska četa Krvavčji Vrh poskrbela predvsem za izobraževanje svojega članstva. Gasilci so se morali naučiti ravnanja z brizgalno. Tega leta so tudi dogradili gasilsko orodjarno ter dokončno ogradili gasilski vrt. Ograjo je izdelal po naročilu Štefan Štiglic iz Cerovca za 100 dinarjev. Les zanjo so prispevali člani iz Črešnjevca, ki še niso prispevali lesa za izgradnjo orodjarne in stolpa. Žeblje za ograjo je kupila gasilska četa s svojim denarjem. Anton Nemanič naj bi za ceno 50 dinarjev naredil valjar za obešanje cevi in varstveni oder z ograjo. Tega leta so se morali gasilci že izkazati pri gašenju požara v Bereči vasi in pri Nemaniču. Na svoji peti seji 28. oktobra 1934 so morali zaradi smrti kralja Aleksandra člani Prostovoljne gasilske čete podpisati novo svečano prisego kralju Petru II. Podpisalo jo je 25 navzočih članov. Le tem so razdelili gasilske izkaznice. Učiteljica Višnarjeva, ki je opravljala delo tajnice, je odšla poučevat drugam. Njeno mesto je prevzel učitelj Jožef Bezjak, ki so ga takoj sprejeli v svoje članstvo in mu tudi zaupali funkcijo tajnika društva. Člani so poravnali svoje obveznosti (neplačano članarino) .
Gospodarsko stanje je bilo po smrti kralja Aleksandra vedno slabše. Ljudje niso imeli denarja za plačilo davkov. Velikokrat so si denar izposojali že za osnovno preživetje, zato so tudi stežka poravnali članarino, saj je bila precej visoka. Za primerjavo – dnevnica za kopanje vinograda je znašala 10 dinarjev, prav toliko je stala tudi moška srajca. Davki so bili vse višji, fantje in možje so odšli za zaslužkom v Ameriko, Argentino in Nemčijo. Nekateri med njimi so bili tudi člani gasilske čete.
Novo sprejeti člani 1934:
1. Jože Bezjak – učitelj, Cerovec 16
V začetku leta, 27. januarja 1935, je bil sklican občni zbor prostovoljne gasilke čete. Na tem zboru podpišejo slovesno prisego še člani, ki je doslej niso podpisali. Med nove člane vpišejo novo učiteljico ga. Tinco Erbežnik, ki od svojega predhodnika sprejme tajniške posle. Nato je dal poročilo še blagajnik. Stanje blagajne je bilo takšno: 1202 din dohodkov in 1143 din izdatkov, torej je bilo v blagajni natanko 59 dinarjev. Med člani je prihajalo do raznih nesoglasij. Mogoče je tudi zaradi njih odstopil član nadzornega odbora – preglednik Janez Kambič. Njegovo funkcijo je prevzel Jakob Ivanetič. Do nesoglasij je prihajalo tudi zaradi strankarske opredeljenosti, torej med klerikalci in liberalci, kar je bilo vzrok za nedelavnost članstva.
Zaradi teh nesoglasij so sklicali 17. maja ob treh popoldne izredni občni zbor. Kar nekaj članov je prišlo na zbor šele ob 5 uri, z izgovorom, »saj boste opravili tudi brez mene.« Predsednik je grajal tako nedisciplino. Kljub temu so se vnele razprave ob pregledu denarnega stanja društva. Denar so potrebovali za opremo članstva. Člani so potrebovali gasilske obleke, poplačati pa je bilo treba tudi dolg g. Maceletu. Blagajnik pa je poročal, da je bilo konec leta 1934 v blagajni 148 dinarjev primanjkljaja, članarina je do 22. marca 1934 prinesla v blagajno 230 dinarjev. Torej je ostalo v blagajni 82 dinarjev. Gasilski sklad je prispeval 1428 dinarjev, kar je zneslo skupaj 1510 dinarjev. S prodanim vinom ob proščenju je prišlo v blagajno še nadaljnjih 700 dinarjev dohodka. Takoj so poravnali 1000 dinarjev dolga pri g. Maceletu. Društvo je kupilo še nekaj gasilskih oblačil za svoje člane: čepice in opasače. 50 dinarjev so dali za 'florjansko' mašo, čeprav se del članov ni strinjal s tem izdatkom.
Društvo je medse sprejelo novega člana. Namesto učiteljice Tince Erbežnik je prišel na Cerovec poučevat učitelj Ludvik Ahačič. Gasilci so ga povabili v svoje vrste in ga poprosili, naj jim vodi tajniške posle, kar je omenjeni učitelj tudi sprejel.
Na zboru so sklenili, da bo društvo kupilo sliko pokrovitelje gasilstva kraljeviča Tomislava in jo izobesilo v gasilskem domu.
Tega leta je bilo na Štrekljevcu ustanovljeno novo gasilsko društvo. Člani našega gasilskega društva iz Gradnika, Sodjega Vrha in Praproč so se pridružili novemu društvu. Pri nas je ostal le Vincenc Plut iz Gradnika.
Novo sprejeti člani 1935:
1. Tinca Erbežnik – podporni član in tajnica
2. Ludvik Ahačič
Iz leta 1936 je ohranjenih 16 okrožnic in dopisov župe Metlika. 14. junija tega leta so bile organizirane župne vaje, na katerih je sodelovala tudi naša četa. Z motornimi brizgalnami so sodelovala društva iz Gradaca, Dobravic in Metlike, z ročnimi pa društva iz Drašičev, Rosalnic, Dragomlje vasi, Krvavčjega Vrha, Radatovičev, Slamne vasi in Radovice. Društva iz Grabrovca, Suhorja, Križevske vasi, Primostka, Cerkvišč in Jugorja so poslala na vaje le svoja moštva. Žal se je na teh vajah hudo poškodoval naš član Janez Plut.
Prvič so se tega leta sestali gasilci na svojem rednem občnem zboru 31. januarja ob dveh popoldne. Takoj na začetku po pozdravu in uvodu je sporočil dotedanji predsednik gasilskega društva Jože Kofalt, da odstopa od svoje funkcije, ki pa jo je pripravljen čez tri leta zopet sprejeti, če ga bi člani izvolili. Nato je tajnik poroča, da ima prostovoljna gasilska četa Krvavčji Vrh trenutno 34 članov, ki so že podpisali slovesno prisego oz. jo nameravajo podpisati. Ostale člane, ki niso prisostvovali občnemu zboru oz. niso prisegli, so črtali iz članstva. Blagajnik je poročal, da je v blagajni po poravnavi dolga g. Maceletu v znesku 1000 dinarjev ostalo še 280 dinarjev.
Tega leta je kljub posredovanju gasilcev pogorela hiša Janeza Drganca.
V nov upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni naslednji člani:
Predsednik - Matija Skala
Tajnica - Stana Višnar
Blagajnik - Anton Kambič
Poveljnik - Jože Plut
Namestnik - Ivan Kambič
Četnik - Jože Plut
Orodjar - Franc Plut
Anton Golobič
Nadzorni odbor - Jakob Ivanetič
Ivan Petric
Janez Plut
Za delegata v župno skupščino so izvolili poveljnika Jožeta Pluta in četnika Jožeta Pluta
Nas svoji četrti redni seji so se gasilci odločili tudi to leto pripraviti veselico. Tokrat naj bi bila na Pasaričevem vrtu. Blagajnik je prikazal stanje blagajne, ki je bilo 1336 din, saj so od Jugoslovanske gasilske zveze dobili 769 dinarjev. Razdelili so si zadolžitve na veselici. Vino so kupili po ceni 3,50 din. Prav tako so kupili 'jančke', ki so jih na veselici pekli. Zopet so pobirali pšenico za kruh. Razen tega so kupili tudi eno šunko in 3 litre žganja.
Zapisniki ne navajajo, kako je uspela ta veselica.
Prvič so se gasilci zbrali na rednem občnem zboru konec februarja 1938 v gasilskem domu. Na zboru so se soglasno odločili, da bodo kupili 12 paradnih oblek za svoje člane. Poveljnik je predlagal, da bi na Krvavčjem Vrhu organizirali župne vaje, ki se jih bi udeležila vsa društva iz župe Metlika.
Tega leta se župa Metlika združi z župo v Črnomlju. Tega leta Prostovoljna gasilska četa Krvavčji Vrh dokončno povrne dolg, ki ga je imela pri g. Maceletu (to je skupno 5000 din). Poleg tega so kupili še nekaj novih kap in opasačev. Vse to je bilo možno, ker je bil prihodek v blagajno kar 4836 dinarjev, izdatkov je bilo skupaj za 3584 dinarjev, v blagajni pa je ostalo 1252 dinarjev.
Občni zbor Prostovoljne gasilske čete Krvavčji Vrh je bil 5. februarja 1939. Na zboru so razpravljali o delovnih načrtih za to leto. Z denarjem iz blagajne (od prejšnjega leta je ostalo 1252 dinarjev) so se odločili plačati zavarovalnino za svoje člane, ki je znašala 10 din za člana. Prav tako so se strinjali s tem, da bo društvo kupilo 2 požarna mačka ter 12 gasilskih oblek in kap.Tega leta so sprejeli še dva nova člana, ki sta plačala pristopnino 100 dinarjev.
Leta 1939 so se v vseh gasilskih župah na veliko pripravljali na gasilki kongres in na proslavo ob 20-letnici ustanovitve Jugoslovanske gasilske zveze. Kongresa se je udeležilo tudi 5 gasilcev iz gasilke čete Krvavčji Vrh. Za stroške so dobili iz društvene blagajne 250 dinarjev.
Spomladi so se nekateri člani gasilske čete učili pri g. učitelju Ahačiču igro »Davek na samce«. Igro so zaigrali v Latinovem podu v maju tega leta in poželi veliko pohval od številnih obiskovalcev.
Spomladi tega leta je ob gozdu na travniku gospodarja Martina Malnariča zagorelo. Požar so uspeli pogasiti šolarji, ki jih je vodil učitelj Ahačič.
Tudi tokrat je bilo konec leta stanje v blagajni pozitivno, saj so imeli 3299 din dohodkov in 2182 din izdatkov.
Novo sprejeti člani 1939:
1. Jože Rauh
2. Emerik Pasarič – podporni član
V začetku leta, to je 28. januarja 1940, so imeli gasilci svoj redni občni zbor. Ker so pretekla že tri leta od prejšnjih volitev, so imeli najprej volitve v odbor.
Predsednik - Jože Kofalt
Tajnik - Anton Ogulin
Blagajnik - Anton Kambič
Poveljnik - Jože Plut
Namestnik - Ivan Kambič
Četnik - Jože Plut
Orodjar - Franc Plut
Anton Golobič.
Nadzorni odbor - Jakob Ivanetič
Ivan Petric
Janez Plut.
Za delegate v župno skupščino so bili imenovani Anton Plut iz Črešnjevca in Jože Plut iz Krvavčjega Vrha.
Novi predsednik Jože Kofalt se je najprej vsem članom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo. Omenil je, da je od ustanovitve preteklo že skoraj 10 let in da bi to lahko proslavili ob prihajajočem prazniku sv. Florjana. Na ta dan so potem zares imeli za vse svoje člane manjšo pogostitev. Kupili so 50 litrov vina in dve ovci. Po dveh letih je društvo končno kupilo blago za 10 gasilskih srajc.
Za pristop v članstvo so predlagali pristopnino 25 din, 50 din oz. 100 din. Večina članov je glasovala za tretji predlog in tako so določili višino pristopnine, ki je znašala 100 din.
Leta 1940 so gasilci veliko vadili in se izobraževali. Povsod je bilo čutiti prihajajočo vojno in Gasilska zveza je izdala navodila za usposabljanje gasilcev v slučaju vojne, pri gašenju požarov, reševanju, prvi pomoči, protiletalski zaščiti in pri določitvi gasilskih domov za potrebe obrambe. Vsaka četa je morala kupiti torbice prve pomoči. Ustanoviti bi morali tudi mladinske in samaritanske odseke. Ter podobno.
V tem letu je četa odhitela gasiti požar v Radatovičih, vendar so jih Žumberčani zaustavili že na Brezovici in jim svetovali, naj poti ne nadaljujejo, ker se jim lahko pripeti kakšna 'nezgoda'. Po dolgem prepričevanju so se le odpravili domov, kasneje pa so izvedeli, da je bilo enemu društvu presekanih več cevi. O tem požaru ni v nobeni društveni kroniki nič podatkov.
V tem letu je bilo 2076 din prihodkov in 2520 din izdatkov. To pa pomeni, da je konec leta imela blagajna 444 dinarjev primanjkljaja.
Pomlad leta 1941 je zanetila vojni požar tudi v naši domovini. Veliko mož in mladeničev je bilo vpoklicanih v jugoslovansko vojsko. Vsako gospodarstvo je moralo dati vojski za prevoz vola, vsako drugo gospodarstvo pa še voz . Voli in vozovi so odšli proti Hrvaški in tam so tudi ostali. Obrambe pa skorajda ni bilo, tudi zaradi tega, kot nas uči zgodovina, ker je prišlo do izdaje. Po sedmih dneh te kaotične vojne so se vrnili možje in fantje domov. Za njimi je prišla italijanska vojska in zasedla Semič, Metliko, Črnomelj ter Gradac in Vinico. Ljudje so bili zelo razočarani, saj so se bivši oblastniki okupatorjem kar klanjali. Tudi pri nas so italijanskim okupatorjem postavljali slavoloke in razobešali nemške in italijanske zastave. Na nekem slavoloku je pisalo: »Marija ti pomagaj nam, da Hitler pride k nam.« Kakšno mnenje so imeli tuji oblastniki, pa so domačini kmalu videli. Že aprila 1941 so Nemci ob cesti Metlika – Semič, pod vasjo Krvavčji Vrh ustrelili nič krivega Roma. Enega vaščana so odpeljali v Metliko, kjer pa je nekaterim Metličanom uspelo, da so Nemce izprosili, da so ga le – ti izpustili domov. Kmalu zatem se je začelo izseljevanje Slovencev v Srbijo in v razna taborišča.
V tam času se je tudi v Beli krajini formirala OF, ki je ljudi pozivala k boju proti okupatorju. Mnogo mož se je priključilo upornikom in tako so že isto leto nastale prve oborožene skupine v okolici Metlike in Črnomlja, ki so pripravljale oboroženo vstajo. Tudi člani našega gasilskega društva so bili med njimi. Novembra 1941 je bila na Smuku nad Semičem ustanovljena 1. Belokranjska četa, ki je šla na pomoč partizanom na Štajersko, vendar pa cilja zaradi težkih vremenskih razmer ni dosegla. Prvi belokranjski partizani so padli v borbi z Italijani na Gornjih Lazah. V tej skupini je bil tudi metliški gasilec Slobodnik Jože.
K osvobodilnemu gibanju so pristopili tudi člani našega gasilskega društva in sicer Jože Kofalt, Jakob Ogulin, Matija Drganc, Jože Rauh, Martin Ogulin, Jože Plut, Martin Malnarič, Žan Škrinjar in drugi.
Zaradi izdajstva so italijanski vojaki avgusta 1942 ujeli in kasneje internirali na Rab poleg predsednika gasilskega društva Kofalta še člana Malnariča in Antona Plut iz Črešnjevca 6. Škrinjar Žanu so požgali hišo in gospodarska poslopja, Ogulin Jakobu so uničili hišo, notranjo opremo in oblačila so znosili na kup in jih zažgali. Jeseni istega leta je huda nesreča zadela družino gasilca Ogulin Martina, saj se je njegovi 13letni hčerki na paši ob ognju vnela obleka in dobila kljub hitremu posredovanju Kambič Antona tako hude opekline, da je za njihovi posledicami nekaj dni kasneje umrla.
Na Črešnjevcu so vojaki ujeli dva fanta iz Sodjega Vrha in Omote, ki sta se vračala od svete maše na Krvavčjem Vrhu in ju pred vasjo le nekaj metrov od ceste ustrelili. Prav tako sta bila na Primostku ustreljena Matija Drganc in Jože Rauh. To so bile prve žrtve italijanskega fašizma v naših vaseh. Istega leta so belogardisti ubili Plut Matijo iz Črešnjevca.
Marca leta 1943 so belogardisti v poznih večernih urah ujeli in ubili Plut Franca iz Krvavčjega Vrha, ki se je vračal domov s Črešnjevca. Aprila istega leta so Italijani v triurnem topovskem obstreljevanju porušili in zažgali šest hiš in pet hlevov ter nekaj ostalih gospodarskih poslopij na Cerovcu. Prav tako je bilo poškodovanih nekaj hiš na Črešnjevcu in kapelica pri Kambiču. Med vaščani ni bilo žrtev, vendar pa so le nekaj dni za tem prišli belogardisti iz Semiča in odpeljali Plut Jožeta in Ogulin Martina in ju dober kilometer od vasi v gozdu ustrelili. Omeniti je treba, da so bile vasi Krvavčji Vrh, Cerovec in Črešnjevec večkrat cilji preletov in obstreljevanja italijanskih letal in topov iz Metlike.
Med letoma 1944 in 1945 je delovala na Črešnjevcu partizanska bolnica in baza za odvoz ranjencev na letališče na Krasincu. V šoli je bil organiziran tečej za bolničarje. Na Črešnjevec je bila napeljana elektrika iz mlina pri Hluparju. Za to bolnico je gasilsko društvo dalo vse uporabne deske, ki so jih uporabili za pograde. Društvo si je pustilo le plesni oder. Tudi gasilske obleke in opasače so dali partizanski vojski.
V letih 1941 do 1945 je padlo v borbi proti okupatorju 6 gasilcev. Poleg njih pa je vojna zahtevala še 18 žrtev. Ob koncu vojne je društvo štelo 22 rednih članov in 4 podporne člane.
Predsednik društva Kofalt Jože je sklical sestanek društva z namenom, da se ugotovi stanje članstva ter inventarja in da se izvedejo volitve novega odbora ter naredi načrt za bodoče delo.
Ugotovljeno je bilo, da je vojno preživelo 22 aktivnih članov in 3 podporni člani. Društvu pa se je priključilo 15 novih članov, tako da je društvo poslej štelo skupno 40 članov.
Ugotovili so, da je brizgalna še uporabna, samo tlačne in sesalne cevi so bile bolj slabe.
Deske so med vojno podarili bolnišnici na Črešnjevcu, ostal pa je plesni oder. Blagajna pa je bila prazna.
Sklenili so, da morajo takoj začeti zbirati prispevke za gasilsko društvo in sicer v denarju, vinu in delu. Prav tako je treba nadaljevati z vajami.
Izvoljen je bil novi odbor:
|
Predsednik |
Kofalt Jože |
|
Tajnik |
Malnarič Martin |
|
Gospodar |
Nemanič Anton |
|
Poveljnik |
Kambič Janez |
|
Blagajnik |
Petric Jože |
Seznam članov gasilskega društva Krvavčji Vrh dne 19.8.1945
|
Novi člani:
|
V TEM LETU SE JE DELO DRUŠTVA VRNILO V STARE TIRNICE. Organizirana je bila tudi župna skupščina, katere se je najbrž udeležil tudi delegat našega društva. saj je v blagajniškem dnevniku prikazan izdatek 200 dinarjev za župno skupščino.
Gasilci so se udeležili tudi florijanske maše 4. maja. S prodanim vinom, ki so ga poprej nabrali pri članih, je prišlo v blagajno 6.330 dinarjev, izdatkov pa je bilo 585 dinarjev.
Tega leta se je društvo udeležilo društvenih veselic v Metliki na Štrekljevcu, sami pa so priredili veselico v začetku junija. S to veselico je dobilo društvo 9.700 dinarjev prihodka. Za razna popravila in ostalo so porabili skupno 2570 dinarjev. Delo v gasilskem društvu se je odvijalo po navodilih okrajne gasilske zveze v Črnomlju in po navodilih v gasilskem vestniku.
V letu 1948 je društvo organiziralo prireditev ob dnevu Sv. Florijana. Člani društva pa so se udeležili tudi prireditev v sosednjih društvih na Lokvici, v Metliki in v Gradacu. Popraviti so dali tudi gasilsko brizgalno in za to popravilo plačali 900 dinarjev. Društvo je imelo leta 1948 16.355 dinarjev prihodkov in 4.585 dinarjev izdatkov. Konec leta je bilo v društveni blagajni še 11.770 dinarjev in ta denar se je prenesel v leto 1949.
Tega leta je društvo organiziralo vaje z brizgalno. Veselico so člani organizirali konec junija in blagajna je bila bogatejša za 16.224 dinarjev čistega dohodka. Člani našega gasilskega društva so se udeležili prireditev na Štrekljevcu, Krivoglavicah in v Semiču. Za te prireditve so člani porabili več denarja kot za vse ostale dejavnosti društva. V jeseni tega leta je odšlo na na služenje vojaškega roka v JLA kar nekaj aktivnih članov društva.
Tudi tega leta je društvo organiziralo vsakoletno srečanje na Florijanovo in pa veselico, ki je bila tokrat v začetku maja. Od obeh prireditev je društvo imelo 10.700 dinarjev dohodka. K temu je treba prišteti še ostanek od prejšnjega leta in sicer 13.998 dinarjev. S tem denarjem so kupili 52 m tlačnih cevi, ki so stale skupno 5.594 dinarjev.
Člani gasilskega društva so bili povabljeni na prireditve gasilskih društev Semič, Štrekljevec, Stranska vas in Lokvica. Na teh prireditvah so porabili dvakratno vsoto dohodka tistega leta in tako je tega leta blagajna izkazala 458 dinarjev primanjkljaja.
Tega leta se je nekaj članov gasilskega društva vrnilo iz služenja vojaškega roka. To se je poznalo tudi pri samem delu društva. Zaradi manka v društveni blagajni, so najprej pobrali prostovoljne prispevke v znesku 5.542 dinarjev, društvo je uspelo prodati že odpisane tlačne cevi in sicer za 1.640 dinarjev, s srečanjem na Florjanovo pa je prišlo v blagajno še dodatnih 1.860 dinarjev.
Veselico so tudi tokrat organizirali na Črešnjevcu in z njo zaslužili 16.000 dinarjev. S prihodki so kupili deske za mize in zanje plačali 700 dinarjev, zavarovali so gasilski dom, brizgalno in člane gasilskega društva, plačali članarino za 50 članov (????). Tega leta sprejeli več novih članov, kar je razvido iz blagajniške knjige. Člani so se udeležili gasilskih vaj in prireditev na Dobravicah, v Dragomlji vasi, v Metliki, Semiču in na Štrekljevcu, vendar pa je bilo na vseh teh prireditvah članom za udeležbo odobreno le 5.630 dinarjev, kar je le ena tretjina denarja, ki so ga člani na prireditvah porabili prejšnje leto.
Tega leta je društvo kupilo tudi nekaj manjšega inventarja. Poleg tega se je naš delegat Pavlišič udeležil kongresa v Ljubljani. Leto 1951 je društvo zaključilo s pozitivnim sladom 6.958 dinarjev.
Društvo je bilo tega leta manj dejavno kot leto poprej. Namesto vina so tokrat člani prispevali v blagajno 2.700 dinarjev. Izvršena so bila manjša popravila na brizgalni in v orodjarni. Člani so se udeležili gasilskih vaj in veselice v Stranski vasi. Tega leta naše gasilsko društvo ni priredilo svoje veselice, vendar je leto zaključilo s pozitivnim saldom, saj je v blagajni konec leta ostalo 1.818 dinarjev.
Občni zbor društva je bil sklican 7. 2. 1954
V dnevnem redu je bil poleg poročil o delu tudi predlog za volitve v nov upravni in nadzorni odbor. Predsednik društva Kofalt Jože je v svojem poročilu navedel uspehe društva v preteklem letu in kritiziral, da večina članov s Črešnjevca ni prišla na delo za društveno veselico, čeravno so gasilci zvonili alarm za požar. Sprva so člani s Črešnjevca prišli do gasilskega doma, ko pa so videli, da ne gre za požar temveč za delo pri veselici, so se obrnili in odšli domov, tako da je morali vse delo opraviti odbor in člani iz Krvavčjega Vrha.
Poveljnik Kambič Janez je poročal, da četa ni dosegla vidnih uspehov na vajah in nastopih, je pa sodelovala pri popravilu brizgalne, ki je končno v redu, potrebne so le tlačne in sesalne cevi, ki so že slabe. Poleg tega je potrebno imeti več cevi zaradi oddaljenosti vodnjakov in majhne količine vode v njih oziroma zaradi globine v teh vodnjakih, saj zaradi prekratkih cevi in mogoče doseči vode na dnu vodnjakov. Člani so se strinjali, da bi bilo potrebno zgraditi večje bazene za vodo. Poleg tega je tudi gasilski dom že premajhen za sestanke in tudi za druge dejavnosti, zato bi bilo potrebno razmišljati o gradnji večjega doma. Poleg tega bi bilo nujno strokovno usposabljanje mlajših članov, je menil poveljnik.
Blagajnik Petric Jože je poročal, da je bilo v preteklem letu 17.375 dinarjev dohodkov in 13.417 dinarjev izdatkov. Denar se je porabil za nabavo opreme in razna manjša popravila, kar je bilo razvidno tudi iz blagajniške knjige. V blagajni pa je še ostalo 3.958 dinarjev.
Orodjar Skala Ivan je poročal, da je inventar v redu in da je bilo kupljenih 80 m tlačnih cevi.
Tajnik Malnarič Milan pa je poročal, da šteje društvo trenutno 78 članov, od tega je bilo 6 zaslužnih članov.
Predlagano je bilo še 24 zaslužnih članov za značke, ki še niso prispele, zato tudi še niso mogle biti podeljene. Člani so se strinjali, da bi bilo potrebno najbolj zaslužne ustanovne člane društva predlagati za odlikovanja.
Predsednik nadzornega odbora Ivanetič Jakob je poročal, da je blagajniško poslovanje v redu in da se lahko sprejme razrešnico dosedanjemu odboru in da se lahko izvedejo volitve v nov upravni in nadzorni odbor.
Delegat okrajne gasilske zveze tovariš Šobar je poudaril, da se mora upravni odbor društva bolj povezati z okrajno gasilsko zvezo. Povedal je, da je delo tajnika bilo pomanjkljivo in da so značke za zaslužne člane na zvezi, potrebno bi bilo samo še dostaviti poimenski seznam članov, katerim bi bile podeljene.
Predsednik delovnega predsedstva se je zahvalil za vsa podrobna poročila in predlagal glasovanje o razrešnici dosedanjemu odboru. Razrešnica je bila sprejeta, v nov upravni odbor pa so bili predlagani in nato izvoljeni naslednji člani gasilskega društva:
Za predsednika Plut Jože Krvavčji Vrh 9
Za poveljnika Kambič Anton Črešnjevec 11
Za podpoveljnika Plut Jože Cerovec 5
Za tajnika Plut Stanko Cerovec 17
Za blagajnika Petric Jože Črešnjevec 5
Za orodjarja Skala Ivan Krvavčji Vrh 17
V nadzorni odbor so bili predlagani in izvoljeni:
Za predsednika Požek Karel Krvavčji Vrh 32
Za člana Dušak Franc Cerovec 7
Za člana Pavlišič Jože Črešnjevec 18
V gasilsko društvo so bili sprejeti novi člani in sicer Golobič Anton mlajši in Nemanič Jože – oba iz Krvavčjega Vrha. V razpravi o požarni varnosti so sklenili, naj se na prvi seji novega odbora naslovi prošnjo na okraj za pomoč pri gradnji ali popravilu že obstoječih bazenov.
S tem je bil občni zbor zaključen.
Leta 1954 so se člani upravnega in nadzornega odbora srečali še na štirih sejah.
Prva je bila 18.3.1954. Na tej seji so člani odbora govorili o načrtu dela za leto 1954, o razporedu članov gasilskega društva v desetine oziroma v rezervo, predlagali so člane za odlikovanja in značke ter določilo članarino za tisto leto.
Organizirali so dve desetini in rezervni vod. Dogovorili so se, da bodo vaje in predavanja potekala enkrat mesečno. Določili so tudi posamezne zadolžitve v desetinah. Na tej seji so se odločili za nakup požarnih kavljev, daljših lestev in določili tudi mesto hrambe za omenjene stvari.
Prav tako so se strinjali, da je potrebno popraviti streho orodjarne in omaro za spise. Odločili so se, da bodo organizirali veselico in z zbranim izkupičkom kupili potrebno opremo za brizgalno. V primeru, da bi bilo denarja dovolj, pa bi kupili tudi obleke za gasilce.
Glede na njihovo prizadevnost pri delovanju gasilskega društva , je odbor predlagal, da dobijo značke za dolgoletno službovanje vsi člani gasilskega društva, ki so bili dejavni med leti 1930 in 1934. Za odlikovanja II. Stopnje za posebne zasluge pri organizaciji društva pa so bili predlagani Kofalt Jože, Ivanetič Jakob, Kambič Janez in Kambič Anton iz Cerovca.
Na drugi seji dne 17.4.1954 je odbor sklenil, da bodo 19. aprila izvedli gasilske vaje. Odločili so se za izvedbo mokrih vaj, saj so hoteli preizkusiti vse cevi. V ta namen je bilo organizirano predavanje. Prav tako so kupili knjižice. (???)
Dogovorili so se, da bodo naročili dimnikarja, ki bo pregledal vse stavbe in dimnike ter opozoril na pomanjkljivosti.
Ker so v času vojne gasilske obleke oddali vojski, so se odločili zaprositi za donacijo za nakup novih gasilskih oblek. Za udeležbo na gasilskih vajah, pa so gasilcem naročili, naj si obleke izposodijo pri tistih gasilcih, ki jih imajo.
Tretja seja upravnega odbora je bila dne 15.5.1954. Tajnik gasilskega društva je poročal, da delo le – tega poteka po načrtih. Z občinskim odborom je bilo urejeno, da posebna komisija naredi pregled požarne varnosti.
Pri izvedbi mokre vaje so ugotovili nekatere pomanjkljivosti na opremi. Na brizgalni je puščal en ventil, torej je potrebno zamenjati tesnilo. Tudi tlačne cevi so puščale na več mestih. Poleg tega je potrebno kupiti krpe in še eno sesalno cev.
Za organizacijo tečaja za izprašane gasilce je bilo načrtovano 10 vaj oziroma 21 ur pouka. Vaje so bile 19. aprila.
Odbor je sklenil, da nameni članom regres za izdelavo gasilskih oblek v znesku 5.500 dinarjev. Blago za obleke je bilo že kupljeno.
Odločili so se, da bodo tokrat veselico priredili 23. maja. Obor je določil odgovorne za posamezna dela. Pred veselico so na Cerovcu so načrtovali organizirati vaje gašenja ognja in sicer ob 14.00 uri. Povabili so se odločili sektorskega poveljnika, zastopnika občinske gasilske zveze in sosednja društva. Po vaji naj bi bil na prireditvenem prostoru tudi govor in nato podelitev značk zaslužnim gasilcem.
Tretja seja upravnega odbora je bila dne 27.5.1954.
Na tej seji so se člani odbora pogovorili o uspehu veselice, s katero so bili zadovoljni. Ravno tako je uspela tudi vaja gašenja ognja. Obeh so se udeležili tudi zastopnik okrajne gasilske zveze tovariš Šobar, ki je podelil značke za dolgoletno službovanje 28 članom gasilskega društva Krvavčji Vrh.
Člani odbora so sklenili, da bodo 30. maja, torej na praznik gasilstva, organizirali suhe vaje kot pripravo za nastop v Semiču. Zatem pa bi imeli še prisego gasilcev. Za sektorsko vajo so določili 1. desetino. Konje naj bi gasilcem posodil Kambič Janez iz Črešnjevca. Za stroške vaje je odbor odobril dvig 2.540 dinarjev iz blagajne gasilskega društva.
Četrta seja upravnega in nadzornega odbora je potekala 4. 9. 1954.
Na tej seji je bila navzoča le polovica članov. Tajnik društva je poročal o dosedanjem delu in prikazal tudi finančno poročilo, ki ga je odbor potrdil . Sklenili so, da se bo podčastniškega tečaja , organiziranega v Medvodah, udeležil poveljnik Kambič Anton.
******************************************************************************************
GRADNJA VODNEGA BAZENA NA KRVAVČJEM VRHU
Zaradi pogostih suš in izsušitve vaških mlak, pa tudi zaradi majhnih vodnjakov, je bilo zelo pereče pomanjkanje vode. Na gasilskih skupščinah in zborih volivcev smo člani našega gasilskega društva vedno znova izpostavljali ta problem.
Nekako v mesecu aprilu leta 1954 je okrajni ????? Črnomelj skupaj z Rdečim križem in Centralnim higienskim zavodom iz Ljubljane odobril izgradnjo 150 m³ velikega vodnjaka na Krvavčjem Vrhu. Sklican je bil zbor vaščanov, kjer se je določilo lokacijo bodočega vodnjaka in podpisalo pogodba o izvajanju del.
V gradbeni odbor so izvolili naslednje člane:
Predsednik Plut Jože Krvavčji Vrh 9
Tajnik Plut Stane Cerovec 17
Blagajnik Kofalt Jože
Član Požek Karel
Član Plut Janez
Higienski zavod iz Ljubljane je izdelal načrte, vaščani pa so obvezali prostovoljno narediti naslednja dela:
izkop
nakopati pesek
navoziti pesek in ostali material
odstopiti strehe za napeljavo meteorne vode
betonirati vodnjak in jaške ter cevovode
poskrbeti za nakup ostalega potrebnega meteriala
Seznam vaščanov, ki so gradili vodnjak:
|
1. Požek Karel |
2. Skala Ivan |
3. Konda Jože |
|
4. Nemanič Anton |
5.Golobič Anton |
6. Petric Janez |
|
7. Ogulin Anton |
8. Drganc Matija |
9. Plut Rozalija |
|
10. Plut Jože |
11.Plut Alojz |
12.Škedelj Jože |
|
13. Kralj Jože |
14. Plut Marija |
15. Požek Ferdinand |
|
16. Plut Jože |
17. Ancelj Marija |
18. Drganc Anton |
|
19. Ogulin Jakob |
20. Plut Marija |
21. Plut Janez |
|
22. Kofalt Jože |
23. Plut Anton |
24. Drganc Anton |
|
25. Plut Stane |
|
|
Najprej smo morali kupiti deske za opaže. Pri gozdnem gospodarstvu Črmošnjice smo kupili več smrek, ki smo jih gasilci posekali in peljali na žago in nato pripeljali deske domov. Zatem je bilo potrebno nakopati približno 80 m³ peska. Pesek smo šli kopat na Hrast v vaški peskolom.
Lokacija je bila precej oddaljena, pa tudi ročno vrtanje je bilo prepočasno, sem šel prosit JLA v Metliko za pomoč. Pomagali so nam tako, da so nam prišli vrtati luknje za mine s kompresorjem, pa tudi minerca so nam omogočili. Razstrelivo smo pripeljali iz Novega mesta in sicer okrog 100 kg. Požek Karel se je pogodil še za pesek v Dragomlji vasi na igrišču. Samo pri prevozu se je ustavilo. Z volovsko vprego je bilo nemogoče prepeljati toliko peska. Za pomoč smo zaprosili okrajno gasilsko zvezo. Ker sem bil takrat delegat gasilske skupščine, sva šla nekega večera s predsednikom na sestanek odbora okrajne zveze. Takrat je bil predsednik le – te tov. Štupar Ignac, tajnik je Šobar Tone iz Kloštra, pa tudi nekaj ostalih članov sem osebno poznal. S predsednikom sva jim obrazložila težave pri gradnji vodnjaka in izposlovala sva, da nam je zveza plačala prevoz peska. Toda to je bil le prvi korak k rešitvi tega problema saj v teh časih ni bilo lahko dobiti tovornjaka za prevoz peska. Takrat so imeli tovornjake le v zadrugi Semič in Metlika. Najprej sem šel v Semič. Tam je hotel imeti upravnik za prevoz še posebno nagrado. Za vsak dan vožnje je hotel imeti zadnjo furo gratis. Na to seveda nismo pristali in smo šli v zadrugo v Metliko. Tam so bili bolj uvidevni in nam je šofer Horvat Tone zvozil ves potrebni pesek in še drug material, ki smo ga potrebovali – cement, betonske cevi iz Karlovca, kremenčev pesek iz Mokrega Polja ipd. Jasno, da smo morali ves ta material sami poiskat. Najhujše je bilo to, da smo morali vse opravke opraviti z avtobusom ali z vlakom. Telefona takrat še ni bilo.
Izkop vodnjaka je bil zelo naporen. Izkopati je bilo treba čez 2 m³ (vsak???) zemlje in kamenja. Za miniranje kamenja sem zopet šel iskat kompresor. Mislim, da sem ga tokrat dobil pri cestnem podjetju. Da pa ne bi šlo zlahka, je začelo deževati in velik kos zemlje se je odrušil v izkopano luknjo. Tudi to zemljo smo morali na roke ven izmetat. Ker je bilo nevarno, da se zemlja še enkrat odruši in bi bilo ročno betoniranje preveč zamudno, sem šel na okraj in se dogovoril glede betoniranja. Odobrili so plačilo, zato sem šel na Begrad in so nam poslali velik mešalec za beton. Tako smo zunanjo steno zbetonirali v enem dnevu. Potem so bili na vrsti še čistilni, jaški, plošča in cevovodi.
Zidarska dela je vodil zidar Mekiž iz Semiča, opaže pa so postavljali vaščani, saj so bili med njimi tudi izučeni tesarji. Končno so prišli na vrsto žlebovi. Te so postavili delavci komunale Črnomelj. Bazen je bil kmalu poln in že naslednje leto smo ga uporabili za gašenje požara v neposredni bližini. Vode je bilo dovolj! Zgoreli pa so žlebovi, ki so bili nameščeni na skednju. Postavili smo nove. Sčasoma so vaščani preusmerili žlebove v svoje vodnjake, tako da sedaj doteka voda le z dveh streh. Kljub temu da so sedaj v vasi vodovod in hidranti, je vseeno dobro, da je bazen poln. Bazen je sedaj v lasti gasilskega društva.
******************************************************************************************
V tem letu so se gasilci sestali sedemkrat.
Na prvi seji upravnega odbora so se določili datum občnega zbora gasilskega društva, se pogovorili o poročilih dela, ki jih bodo predstavili na občnem zboru. Poleg tega je tajnik društva napovedal odstop od navedene funkcije, ki jo je želel opravljati samo še do občnega zbora.
Občni zbor dne 16.1.1955
V začetku leta 1955 je društvo štelo že 80 članov. Od tega jih je bilo 40 aktivnih in 40 rezervnih članov (starejših). 20 članov gasilskega društva je bilo zavarovanih za primer poškodbe pri gašenju ali na vajah. Kupljenih je bilo tudi že nekaj novih gasilskih oblek, ni pa bila opremljena še celotna desetina, tako kot je bilo to običajno pri drugih društvih. Člani upravnega odbora so poročali, da društvu prejšnje leto ni uspelo v celoti uresničiti načrta dela, ki so si ga zadali.Tako niso bile izvedene vse vaje in ves pouk. Vzrok temu je bila velika zaposlenost pri gradnji vaškega vodnjaka. Le-ta je velika pridobitev za vas kot tudi ogromna rezerva vode v primeru požara. Vsi so bili enotnega mnenja, da bi podobne vodnjake rabila vsaka vas. Po vaseh je bilo kar nekaj praznih vodnjakov in samo z nekaj popravili bi jih lahko zopet uporabljali. Zavarovalni zavod je tudi predlagal, da bi uredili vaški studenec v vrtači, vendar pa vaščani niso bili zainteresirani za to idejo. Blagajnik je poročal, da je društvo v preteklem letu imelo 60.193 dinarjev dohodkov in za 27.877 dinarjev izdatkov. Torej je bil saldo skupno 32.316 dinarjev. Na občnem zboru je bil prisoten tudi zastopnik okrajne gasilske zveze tovariš Simonič iz Gradaca. Poleg uspehov, ki jih je imelo naše društvo do sedaj, je opozoril na nekaj pomanjkljivosti. Izpostavil je vodenje inventarne knjige in predlagal, da bi denar vložili na hranilnico pri Zadrugi.
Po poročilih so bile volitve novega tajnika. Predlagan je bil Kambič Franc iz Črešnjevca, ki pa te funkcije ni želel sprejeti.
V tem letu je gasilsko društvo načrtovalo, da se bodo člani društvo pripravljali na sektorske izpite, pripravili 25 letnico društva in organizirali Titovo štafeto. Skrbeti in pregledovati bi morali gasilsko opremo, zbirati prostovoljne prispevke v vinu in izvoliti delegate v občinsko gasilsko zvezo.
Leta 1955 so se člani gasilskega društva izpopolnjevali na vajah in predavanjih po navodilih za trodelni napad. Kupili so nove spojke za cevi in prehodne spojke od brizgalne do spoja s tlačnimi cevmi in od ročnika dna cevi. Kupili so tudi 3 tlačne in 3 sesalne cevi.
Pripravili so proslavo ob 25 letnici društva, ki so jo priredili skupaj z gasilsko veselico 22.5.1955. Organizirali pa so tudi člane, ki so prejeli in nosili Titovo štafeto do sosednjega društva.
Dne 24.7.1955 je prišlo do požara na domačiji pri Kofalt Jožetu. V večernih urah se je nad vasjo razdivjalo neurje in najbrž zaradi udara strele je zagorelo gospodarsko poslopje (skedenj). Na kraj požara sta prispela najprej Plut Jože in Ogulin Jakob, ki sta organizirala gašenje. Prispela so tudi gasilska društva iz Lokvice, Metlike, Dragomlje vasi, iz Semiča in Črnomlja. Pri gašenju pa se je izkazalo, da je poveljevanje še precej nestrokovno, predvsem pa se je izkazalo, da imajo gasilska društva premalo oziroma prekratke sesalne cevi. Čeravno je bilo v novem vaškem vodnjaku dovolj vode, so do nje prišli le stežka. Zato so se v našem gasilskem društvu odločili, da bodo nabavili nove črpalne cevi, čeprav se je pri tem požaru izkazalo, da je naša stara ročna brizgalna črpala vodo iz največje globine. »Poizvedovali smo po novih ceveh in izvedeli za črpalno cev pri nekem črnomaljskem gasilcu, ki je ni uporabljal in nam jo je bil pripravljen odstopiti. S predsednikom gasilskega društva sva jo pripeljala domov kar na kolesih. (biciklih)« se tega spominja takratni tajnik društva Plut Stane. Poleg tega so pri gašenju gasilci ugotovili, da imajo brez ustreznih svetilk velike težave pri spajanju cevi.
Za delegata v občinsko konferenco sta bila predlagana Dušak Franc in Plut Jože, oba s Cerovca, izvoljena pa bi morala biti na naslednjem občnem zboru.
Leto 1956 je bilo zelo razgibano in v marsičem so bili tega leta postavljeni temelji današnjemu gasilskemu društvu Krvavčji Vrh.
Prva seja upravnega odbora je bila 27.1.1956. Na tej seji so bili prisotni vsi člani upravnega in nadzornega odbora. Na dnevnem redu sta bili finančno poročilo in priprava na občni zbor. Finančno poslovanje in delo upravnega odbora sta bila v redu, zato je nadzorni odbor odobril razrešnico staremu odboru, ki naj bi bila podeljena na občnem zboru. Tajnik društva je opozoril na navodila o izvedbi občnih zborov št. 20/56, ki jih je poslala Dolenjska gasilska zveza in v katerih sporoča gasilskim društvom, naj se tako društva kot tudi člani osebno vključijo v članstvo socialistične zveze, kjer so včlanjena tudi ostala društva in organizacije. To je bil hkrati tudi pogoj za pridobitev družbene pomoči. Starejši člani se s takimi pogoji niso strinjali, ker je po njihovem mnenju gasilstvo humana in ne politična organizacija. Odbor je nato sklenil, da naj o tem vprašanju odločajo vsi člani gasilskega društva na občnem zboru.
Občni zboru je bil 29.1.1956 zaradi predvidenega velikega števila udeležencev v prostorih osnovne šole na Cerovcu. Od 77 članov gasilskega društva se je tega zbora udeležilo skupno 45 članov, kar pa je bilo še vedno dovolj za sklepčnost. Najprej so izvolili delovno predsedstvo v sestavi Ogulin Jakob, Kočevat Tone ter Ogulin Jože, kot zapisnikarja pa so določili učiteljico Šubic Julijo. Najprej so člani upravnega in nadzornega odbora poročali o delu v preteklem letu.
Kot bodoče vodstvo, to je kandidate za upravni in nadzorni odbor so bili predvideni naslednji člani: za predsednika Ogulin Jakob iz Krvavčjega Vrha, za poveljnika Plut Jože prav tako iz Krvavčjega Vrha, za podpoveljnika Kambič Tone iz Črešnjevca, za tajnika Plut Stane iz Cerovca, za gospodarja Skala Ivan, za blagajnika Petric Jože iz Črešnjevca in za kulturno prosvetno delo učiteljica Šubic Julija. Vsi člani odborov so bili zadolženi, da obvestijo vse člane gasilskega društva o zboru društva, na katerem bodo volitve in kjer bodo odločali o vključitvi v Socialistično zvezo.
Predvsem po zaslugi upravnega odbora sta urejeni orodjarna in opreme, ki je sedaj usposobljena za uspešno posredovanje pri gašenju ob vsakem času. To so ob pregledu potrdili tudi člani občinske gasilske zveze, ki so jo dvakrat preverjali. Poročali pa so o pomanjkljivostih pri raznih prireditvah, ki jih je v preteklem letu priredilo društvo. Prav tako je zaradi pomanjkanja primernih prostorov oteženo kulturno delo, ki ga bi bilo treba poživiti. Izpostavili so tudi premajhno udeležbo žensk v gasilskem društvu, saj imajo prav one največ opraviti z ognjem v kuhinjah in pri raznih drugih opravilih.
Poveljnik se je v preteklem letu udeležil tečaja v Črmošnjicah. Ko pa je želel pridobljeno znanje prenesti na članstvo, je bila udeležba prav tako kot na gasilskih vajah zelo slaba. Posledice pomanjkljivega znanja so se pokazale tudi pri gašenju požara pri Kofaltu. Blagajnik je poročal, da je v blagajni zaradi prostovoljnih prispevkov, pobrane lanske članarine in dohodka od gasilske veselice kljub izdatkom za cevi in ostalo opremo skupno 19.919,00 dinarjev. S tekočo članarino pa bo stanje še boljše. Blagajniški dnevnik in račune je preveril tudi nadzorni odbor, ki ni našel napak. Predsednik je opozoril blagajnika, naj denar vloži na hranilno knjižico pri tukajšnji zadrugi.
Trenutno šteje gasilsko društvo 77 članov, od tega jih je 40 aktivnih in so nezgodno zavarovani, ostali pa so rezervni ali podporni člani. Še enkrat so člani odbora opozorili na nedisciplino, saj se člani niso redno udeleževali sej upravnega in nadzornega odbora.
Sledil je pogovor o sklepu, da je gasilska zveza sprejela sklep, po katerem naj bi se vsa gasilska društva vključila v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL). Člani gasilskih društev bi morali podpisati pristopno izjavo. Predsednik občnega zbora ter Ogulin Jakob sta razložila pomen vključitve gasilskega društva v SZDL in sicer z razlago, da se morajo vsi vključiti v obnovo v vojni porušene domovine. S tem bi postali močna razvita država, ki bi lahko namenila več sredstev tudi za razvoj gasilstva. Pristopno izjavo je podpisalo le 20 članov, predvsem starejši člani gasilskega društva pa so bili nezaupljivi do te vključitve. Njihovo nezaupljivost so pristopniki k SZDL pripisali sovražni propagandi in se odločili, da bodo odborniki v roku treh dni obiskali vse člane in jim dali v podpis pristopno izjavo. Za to nalogo so zadolžili Plut Jožeta iz Krvavčjega Vrha, Plut Jožeta iz Cerovca in Kambič Antona iz Črešnjevca.
Sledile so volitve v nov odbor. Kandidacijska komisija je predlagala v novi odbor člane, ki so podpisali izjavo o pristopu društva v SZDL in sicer naslednje člane za:
|
predsednika |
Ogulin Jakoba |
|
poveljnika |
Plut Jožeta |
|
podpoveljnika |
Kambič Jožeta |
|
tajnika |
Plut Staneta |
|
gospodarja |
Skala Ivana |
|
blagajnika |
Petric Jožeta |
|
kulturno delo |
Šubic Julijo |
V nadzorni odbor so predlagali dosedanji odbor. Za delegate za občinsko konferenco pa so predlagali Plut Jožeta in Plut Staneta. Vsi predlagani so bili tudi potrjeni.
V razpravi na koncu zbora so razpravljali o poživitvi kulturno prosvetnega dela, saj je poslej na vsaki gasilski veselici potrebno imeti tudi kulturni program. Zbor je bil končan ob 17 uri.
En teden kasneje, torej 5.2.1956, je bil sklican izredni sestanek PGD Krvavčji Vrh, na katerem so poročali o tem, koliko članov je podpisalo pristopno izjavo društva k SZDL. Le- teh je bilo skupno 51 članov,od tega 43 starih članov in 7 mladink ter en mladinec. Glavna točka razprave pa je bila ponudba za nakup zemljišča – stavbe in vrta – pri Golobič Ivanu na Krvavčjem Vrhu, ki bi bilo primerno za gasilski dom. Člani naj bi si stavbo in zemljišče ogledali in se nato odločili o nakupu. Člani gasilskega društva iz Črešnjevca so bili proti lokaciji gasilskega doma na Krvavčjem Vrhu. Izjavili so tudi, da redni letni zbor ni bil pravilen, nakar je tovariš Malnarič Martin iz Cerovca izjavil, da je on kot zastopnik občinskega ljudskega odbora bil prisoten na zboru in da je bil sam pravilno obveščen ter da je bil zbor pravilno voden. Člani iz Črešnjevca so nato zapustili sestanek. Večina preostalih prisotnih članov se je strinjala z nakupom stavbe in zemljišča. Ti člani so izjavili, da bodo pomagali z delom ter prispevali pesek in les za urejanje gasilskega doma. Člani so pooblastili odbor za nakup omenjenega zemljišča ter za urejanje vsega potrebnega v zvezi z adaptacijo stavbe za gasilski dom. Člani so se strinjali tudi, da bodo pomagali pri gradnji kulturno prosvetne dvorane pri kmetijski zadrugi na Cerovcu.
Dobra dva meseca kasneje, 15. 4.1956, so se člani PGD Krvavčji Vrh ponovno sestali. Zaradi izstopa članov iz Črešnjevca iz gasilskega društva Krvavčji Vrh je bilo potrebno narediti dopolnilne volitve. Za podpoveljnika je bil predlagan Plut Alojz, za blagajnika Kofalt Jože starejši, v nadzorni odbor pa sta bila predlagana Golobič Anton starejši in Plut Janez.
Predsednik Ogulin je obvestil člane gasilskega društva, da je odbor kupil stavbo in zemljišče, kjer bo poslej gasilski dom PGD Krvavčji Vrh, prenos lastništva pa je še v postopku v Črnomlju. Ob nakupu se je odbor s prodajalcem, to je Golobič Ivanom dogovoril, da mu bo kot del kupnine postavil skedenj v bližini domačije. Gradbeni odbor se je dogovoril za odkup starega skednja, katerega lastnik Plut Jože je živel v Ameriki, njegov zastopnik pa je bil Kofalt Jože. Ta skedenj so morali člani gasilskega društva do 5. maja tega leta razstaviti in na novo postaviti na lokaciji, ki jo je določil Golobič Ivan.
Člani so se dogovorili tudi, da bodo 3. junija pripravili gasilsko veselico. zato so zadolžili odbor, da zaprosi za dovoljenje notranjo upravo.
Že 25. 4. sta se ponovno sestala upravni in gradbeni odbor. Glavna tema sestanka je bil dogovor glede postavitve skednja, prav tako pa so se morali dogovoriti o potrebnih popravilih stavbe, v kateri bo nov gasilski dom. Na tej stavbi so bila potrebna določena zidarska dela, ravno tako je bilo nujno popravilo strehe. Za zidarska dela so se odločili najeti zidarja Povšeta iz Uršnih sel. Dogovorili so se, da bodo začeli z zbiranjem lesa, ki ga bodo nato obtesali in ga kot obdelan les prodali, vse darovalce pa bodo zapisali v sejno knjigo.
V letu 1956 so bile še tri seje upravnega in nadzornega odbora. Na sestanku dne 20.5. so se pogovarjali o razporeditvi del na veselici v juniju in o dokončanju ter ureditvi skednja. Namesto ureditve tlaka v tem skednju so se odločili prodajalcu Golobič Ivanu izplačati 10.000,00 din v gotovini, s čimer se je omenjeni tudi strinjal. Ker je bila stavba novega gasilskega doma potrebna temeljitega popravila, med drugim so bili vogali hiše razpokani, so se odločili, da jo bodo utrdili z železnimi vezmi. Delo so zaupali Pezdirc Mirkotu iz Jurovskega Broda in zanj plačali 17.000,00 din. Razpoke in manjše poškodbe na sami stavbi je bilo potrebno sanirati, ravno tako je bilo potrebno narediti fasado. To delo so zaupali zidarju Povšetu in mu za zidarska dela plačali 20.000,00 din. Za poravnavo omenjenih računov so zaprosili blagajnika Kofalt Jožeta, saj niso mogli priti do lastnih sredstev, ki so bila na hranilni knjižici, katero so obdržali bivši člani iz Črešnjevca.
Veselico so organizirali 3 junija, dva dni kasneje pa se je sestal nadzorni odbor, ki je pregledal storjeno delo na sami gasilski veselici, ugotovil dohodek od veselice in od prodanega lesa, ki so ga zbrali, obdelali in prodali do takrat. Čisti dobiček veselice je znašal 24.058,00 dinarjev, za prodane železniške prage so dobili 253.300,00 din, za preostala drva pa še nadaljnjih 3000,00 din. V tem času so so bila na gasilskem domu že opravljena vsa gradbena dela, vzidana je bila tudi spominska plošča. Člani PGD so se odločili, da bodo še pred vpisom zemljišča v zemljiško knjigo opravili menjavo dela zemljišča in sicer z Ogulin Antonom, katerega vrt je mejil na naše zemljišče. PGD je omenjenemu odstopilo 1 meter zemljišča po dolžini vrta, on pa je nam odstopil 1,5 metra na južni strani vrta, kjer smo postavili betonsko škarpo. V tem času smo na skednju naredili še leseni opaž.
Na zadnjem sestanku v mesecu decembru, in sicer 16. 12, je odbor ugotovil, da so bile obveznosti iz kupoprodajne pogodbe z Golobič Ivanom v celoti izpolnjene. Stavba in zemljišče sta bila s pomočjo odvetnika Tusolinija zapisana v zemljiško knjigo. Vendar pa se je pri kupljenih nepremičninah pojavil zahtevek Plut Alojzije iz Semiča, ki je dokazovala svojo pravico do užitka na omenjenih nepremičninah. Ker je gasilsko društvo kupilo omenjene nepremičnine bremen prosto, so zadevo prepustili istemu odvetniku v nadaljnji postopek. Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da so bili manjši računi poravnani, ostal pa je dolg v znesku 76.000,00 din za kupljeni skedenj. Brizgalno je bilo potrebno peljati na servis, ki naj bi ga naredil Cimerman iz Metlike. Odločili so se tudi, da bodo novoustanovljenemu gasilskemu društvu Črešnjevec odstopili kot pomoč 8.900,00 din, ki so ostali na hranilni knjižici, ki jo je obdržal bivši blagajnik. Dogovorili so se tudi, da bo naslednji občni zbor še v decembru.
Dne 26. 12.1956 je bil občni zbor PGD Krvavčji Vrh.
Po ugotovitvi sklepčnosti in izvolitvi organov delovnega predsedstva so člani odborov prebrali svoja letna poročila.
Predsednik tovariš Ogulin je poročal o nakupu in obnovi stavbe za gasilski dom, o zbranih sredstvih ter o prostovoljnem delu članov gasilskega društva. S prodajo zbranega lesa je društvo prišlo do več kot 300.000,00 dinarjev. Pri obdelavi lesa ter pri ostalih delih so gasilci opravili preko 2000 delovnih ur v vrednosti 100.000,00 din. Nov gasilski dom je bil adaptiran in streha prekrita. Poravnane so bile vse obveznosti do prodajalca. Nakup stavbe in pripadajočega vrta je bil opravljen bremen prosto, zato ne more imeti Plut Alojzija do gasilskega društva nobenih zahtev, kljub temu da je imela omenjena po izročilni pogodbi na omenjenih nepremičninah pravico do dosmrtnega užitka. Gasilsko društvo je najelo odvetnika Tusolinija iz Črnomlja, ki ga je na sodišču zastopal v postopku. Predsednik se je zahvalil vsem članom PGD, ki so s svojim delom ali s prispevki v tem letu pomagali PGD do novega gasilskega doma.
Tajnik je poročal, da šteje PGD trenutno 41 članov in članic, od tega jih je 37 aktivnih, 4 člani pa so podporni. Sedaj, ko ima društvo ustrezne prostore, se morajo člani bolj posvetiti strokovnemu izobraževanju.
Poveljnik Plut Jože je poročal, da je bilo v tem letu organiziranih 5 gasilskih vaj, ki so bile dobro obiskane. Pri ocenjevanju društev pa je naše doseglo tretje mesto.V prihodnje bi bilo potrebno opraviti manjša popravila na brizgalni, zgraditi večjo orodjarno ter postaviti stolp za sušenje cevi, saj je sedanji potreben večjih popravil. V januarju naj bi pričeli s tečajem za izprašane gasilce.
Gospodar Skala Ivan je poročal, da v preteklem letu niso kupili nič nove opreme za brizgalno. Potrebno pa bi bilo oceniti obstoječi inventar in odpisati neuporabnega.
Blagajnik Kofalt Jože je poročal, da je društvo v tem letu ustvarilo za 307.707,00 din dohodkov, ravno toliko je bilo tudi izdatkov, ostaja pa nam še za 76.836,00 din neporavnanih računov. Predlagal je tudi, da naj novi odbor odpre novo hranilno knjižico ter da poverilnico zanjo sedanjemu blagajniku.
Nadzorni odbor je pregledal dokumentacijo ter preveril finančno poslovanje. Ugotovil ni nobenih nepravilnosti.
Člani PGD Krvavčji Vrh so se zahvalili upravnemu in nadzornemu odboru za njihovo delo in si zastavili naslednje cilje za prihodnje leto:
pripraviti je potrebno načrt za postavitev orodjarne in stolpa
imenovati je treba komisijo, ki bo ocenila inventar in odpisala neuporabnega ter porabljen material
organizirati se mora tečaj za izprašane gasilce
v kolikor ne bodo s prireditvami v letu 1957 mogli pokriti primanjkljaja v blagajni, ga bodo pokrili člani s prostovoljnimi prispevki
blagajniku Kofalt Jožetu se izda poverilnica za upravljanje s hranilno knjižico društva
povečati je potrebno skrb za požarno varnost, še posebej v zimskem času.
V tem letu so se člani upravnega in nadzornega odbora sestali kar petkrat. Iz zapisnikov je razvidno, da so uresničili načrte, ki so si jih zastavili na občnem zboru društva. Člani PGD so uredili vrt ob gasilskem domu, popravili vodnjak in naredili ograjo. V maju so organizirali gasilsko veselico, na kateri je nastopala gledališka družina iz Gradca. Veselica je bila tudi finančno uspešna. Brizgalno je bila popravljena, račun za popravilo pa je poravnala okrajna gasilska zveza. Menjali so tudi tesnila na ceveh, tako da je brizgalna delovala brezhibno. Gasilci so se udeležili tudi mokre vaje in predavanja za izprašane gasilce. Posebna komisija je preverila inventar in odpisala neuporabnega. Društvo je kupilo zastavo in električni kabel za razsvetljavo ob veselicah. Predsednik, tajnik in poveljnik društva so se udeležili razprave na sodišču glede zahteve Plut Alojzije za užitek na kupljenih nepremičninah. Razprava ni bila končana, ker je odvetnik tožeče stranke izločil iz obravnave sodnika g.Križana in ga navedel kot svojo pričo.
Požarov v tem letu ni bilo.
Na občnem zboru 16.2.1958 je bilo od 38 vpisanih članov navzočih le 28. Predsednik Ogulin Jakob je v poročilu o delu gasilskega društva v preteklem letu dejal, da je bilo veliko narejenega. Tožba glede uživanja vrta še ni bila končana. Za pokritje računov je PGD vzelo brezobrestno posojilo pri vaški skupnosti Krvavčji Vrh in sicer v znesku 43.119,00 din za dobo petih let. Za protiuslugo je društvo vaški skupnosti v orodjarni odstopilo prostor za vejalnik (po domače vejanco). Z dohodki od veselice in skupaj s posojilom je v blagajni ostalo še 8766,00 dinarjev. Za leto 1958 si je društvo zadalo naslednji program dela:
organizacija gasilske veselice v maju
ureditev vrta, popravilo orodjarne in stolpa
organiziranje pionirske desetine
organiziranje rednih vaj za člane
predlog zaslužnih članov za odlikovanja
Omeniti je treba, da so kot novega gospodarja izvolili Požek Karla, za predsednika nadzornega odbora pa Škedelj Jožeta.
Na naslednjem sestanku konec marca, to je 31.3., je bila sprejeta odločitev, da bo gasilska veselica 25. maja. Določili so tudi člane za posamezna dela na tej veselici, ter jih o tem osebno obvestili. Slaba dva meseca kasneje to je 15. 5. so bile priprave na veselico že končane. Na tej veselici so sodelovali člani kulturno umetniškega društva iz Drašičev in sicer s spevoigro »Svojeglavček«. Na to veselico je PGD Krvavčji Vrh povabil tudi predstavnike iz sosednjih gasilskih društev ter nekatere posameznike. Gasilce pa je razveselila tudi rešena prošnja za sečnjo lesa in sicer v Črmošnjicah. Sklenili so, da se bodo tega opravila lotili takoj po veselici.
Po veselici je bila društvena blagajna bogatejša za 37.886,00 dinarjev. Les so so sekali Konda Jože, Kofalt Jože in Plut Jože. Račun za les bodo plačali, ko le-ta prispe. Tajnik na sestanku 12.7. poroča, da odvetnik Tusolini zahteva dodatne informacije v zvezi s tožbo Plut Alojzije. Tožnica je namreč na razpravi 6.6. navedla neke nove podatke. Odbor je sklenil, da se bo sestanka z g. Tusolinijem udeležil predsednik Ogulin, ki zadevo najbolj pozna.
Upravni odbor se je sestal še 28.12.1958. Tajnik je poročal, da se razprave na sodišču predsednik društva zaradi bolezni ni mogel udeležiti in da ga je zato sam nadomeščal. Tožba je končana. Postopek je na sodišču vodil predsednik sodišča g. Lovšin. Pri zaslišanju priče sodnika g. Križana je le-ta izjavil, da je bila pri njem nečakinja tožeče stranke in da je izjavila, da ima tožnica ubožno spričevalo ter da se za dosego svojih pravic lahko toži v nedogled. Po tej izjavi je predsednik sodišča razpravo zaključil in razsodil, da je tožnica dolžna plačati vse sodne stroške, prav tako je morala plačati sodne stroške gasilskemu društvu. Tožnica je dobila zemljišča, ki jih ji je zapustila pokojna Plut Rozalija v trajno last.
Na prošnjo Ogulin Angele je občinski odbor izdal odločbo za posek oreha na gasilskem vrtu. Drevo je rastlo pod električnim vodom in obenem škodilo zidu stanovanjske hiše omenjene Ogulin Angele. Orehov les je društvo prodalo.
Občni zbor je bil 1.3.1959. Na njem je tajnik poročal o delu gasilskega društva v minulem letu in izpostavil, da sta v času med obema občnima zboroma umrla dva ustanovna člana PGD Krvavčji Vrh in sicer Ogulin Anton in Ogulin Jakob, ki je bil predsednik društva. V razpravi po podanih poročilih so člani predlagali, da se poseka drevje na gasilskem vrtu in se posadijo lipe. Izvedli so tudi volitve v nov upravni in nadzorni odbor in sicer za:
|
predsednika |
Skala Ivan |
|
tajnika |
Plut Anton |
|
poveljnika |
Plut Jože |
|
podpoveljnika |
Drganc Anton |
|
blagajnika |
Kofalt Jože |
|
gospodarja |
Požek Karel |
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni kot predsednik Plut Stane, za člana pa Kralj Jože in Požek Ferdinand, za delegata v občinsko konferenco pa Plut Stane.
Na občnem zboru so se dogovorili za organizacijo gasilske veselice v maju, do takrat pa bi morali tudi urediti vrt. Člani PGD Krvavčji Vrh so se tega leta udeležili gasilskih vaj in občinskega tekmovanja v Semiču.
V letu 1960 je društvo do konca uredilo gasilski vrt. V gasilski dom so napeljali elektriko, priredili so gasilsko veselico, ki pa zaradi slabega vremena ni najbolje uspela. Med letom so se gasilci udeležili gasilskih vaj, med drugim tudi mokre vaje. Opravili so tudi izpite za izprašane gasilce. Člani so bili uspešni pri metanju cevi in so dosegli 441 točk.
V letu 1961 so bile vaje v Semiču. Gasilska brizgalna je bila potrebna manjših popravil. Na veselici tega leta je bilo za 49.800,00 din dohodka. Tega leta je društvo invalidom v Metliki posodilo več plohov uporabnih za prireditveni oder (op.p. tanc poden), ki pa jih društvu niso niti vrnili niti plačali.
Občni zbor je bil 25. februarja. Predsednik društva je označil delo društva v preteklem letu kot neuspešno, saj se upravni odbor ni sestajal. Tajnik društva je odšel na delo v Nemčijo. Stari gospodar ni predal zadolžitev novemu. Nadzorni odbor je predlagal, naj se da staremu upravnemu odboru razrešnico ter naj se izvoli nov upravni odbor. Zastopnik občinske gasilske zveze tovariš Malnarič je nato v svojem poročilu povedal, da je prišlo v gasilstvu do sprememb in da se sedaj v upravni odbor voli načelnika, pomočnika načelnika, tajnika, gospodarja in blagajnika. Slednji dve funkciji lahko opravlja ena sama oseba. Tovariš Malnarič je kritiziral delo dosedanjega upravnega odbora in izrazil željo, da bi novi upravni odbor svoje delo opravljal z večjo resnostjo. Nato je bila sprejeta razrešnica staremu odboru. Člani so predlagali nov upravni odbor in sicer za:
|
načelnika |
Plut Jože |
|
namestnika načelnika |
Skala Ivan |
|
gospodarja in blagajnika |
Požek Karel |
|
tajnika |
Plut Stane |
V PGD Krvavčji Vrh so bili sprejeti novi člani Plut Matija in Plut Jože. Na volitvah so člani izvolili predlagane člane v upravni odbor. Na tem zboru je upravni odbor naredil načrt dela za tekoče leto.
1. najprej je potrebno popisati inventar in ga vpisati v inventarno knjigo
2. izločiti je potrebno stare neuporabne tlačne cevi in se jih shrani za suhe vaje. Posebej jih je treba označiti, da ne bi pri morebitnem požaru prišlo do zamenjave.
3. Bolj je potrebno paziti, da bodo dimniki očiščeni in pepel pravilno shranjen.
4. V tem letu morajo člani izvesti 2 suhi in 2 mokri vaji. Vaj naj se udeležijo tudi mladi gasilci.
Na seji upravnega odbora v juliju, so se člani odbora dogovorili, da bodo zaradi velike suše omejili porabo vode iz vaškega vodnjaka in sicer zato, ker bi je drugače v primeru požara zmanjkalo za gašenje. Poostriti morajo tudi nadzor nad kurjenjem v naravi, da ne bi prišlo do gozdnega ali travniškega požara. Ker je bil načelnik zelo zaposlen pri gradnji gospodarskih poslopij, je predlagal, da v tem letu ne bi priredili gasilske veselice, pa tudi v blagajni je malo denarja.
V novembru sta nadzorni odbor in kasneje notranja uprava preverila gasilsko opremo in blagajniško poslovanje. Oboje je bilo v redu. Načelnik je opozoril komisijo na pomanjkljivo delo dimnikarske službe.
Na prvi seji v tem letu dne 10.2. je tajnik obvestil upravni odbor, da je občinska gasilska zveza določila datum občnega zbora in sicer 17.2.1963. Prav tako je bil tajnik na okrajni zvezi, kjer je dobil navodila glede blagajniškega poslovanja in inventarja. Kupili so nov žig PGD Krvavčji Vrh. Do občnega zbora je bilo potrebno pripraviti poročila o delu.
Občni zbor PGD Krvavčji Vrh je bil 2.3. tega leta v gasilskem domu. Od 28 vpisanih članov je bilo navzočih le 21 članov, 4 člani pa so se opravičili. Zbora se je udeležil tudi zastopnik gasilske zveze tovariš Malnarič.
Zbor je najprej izvolil svoje delovne organe, nato pa je upravni odbor podal svoja poročila. Iz njih je razvidno, da se je v prejšnjem poletju zaradi suše povečala skrb za varstvo pred požari v naravi. Kar nekaj, na srečo v začetni fazi, so jih morali tudi pogasiti. Na sektorskih vajah se naši člani niso najboljše odrezali. Vzrok temu je bilo blato na tekmovališču, naši gasilci pa so bili oblečeni v boljših oblekah, ki jih niso želeli uničiti. Društvo bi moralo kupiti delovne obleke in ostalo pripadajočo opremo.
Organizirati bi morali predavanje o ravnanju z električnimi aparati, bencinom in raznimi kemičnimi sredstvi, katerega bi se nujno morali udeležiti tudi ženske in otroci. Da je to bilo nujno potrebno, kaže tudi naslednji primer, ko je zaradi neprevidnosti pri popravilu vojaškega tovornjaka skorajda prišlo do požara. Na cesti med Krvavčjim Vrhom in Cerovcem na Župnici je pozimi zagorel vojaški tovornjak. Vojaki niso imeli s čim pogasiti ognja. Tovariš Plut Stane, tajnik društva, je hitro prinesel lopate,da bi pomagal z zemljo pogasiti požar, vendar je bila zemlja zmrznjena. Nato je prinesel kanto pepela, s katerim so še dovolj hitro pogasili požar, preden je zajel cel tovornjak in se razširil še na hišo.
Gospodar gasilskega društva je poročal, da je gasilska brizgalna v redu, da pa imamo samo 100 m dobrih cevi. Gasilski stolp je spodaj preperel in je v nevarnosti, da se zruši.
Zastopnik gasilske zveze tovariš Malnarič je društvu zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu in poudaril, da bi država morala gasilstvu glede na njegovo poslanstvo nameniti več denarne pomoči.
V teh letih so bila posamezna gasilska društva zadolžena za pripravo sektorske gasilske vaje. Tokrat naj jo bi pripravilo gasilsko društvo iz Kota, vendar jim to ni uspelo. Na seji 20.junij so se člani našega društva odločili, da bodo 7.julija organizirali gasilko veselico in sektorsko gasilsko vajo. Pred tem so organizirali več gasilskih vaj in pripravili teren za sektorsko gasilsko vajo. Ogledala sta si ga sektorski poveljnik in tovariš Malnarič in sektorski podpoveljnik Plut Stane. Slednja sta bila zadolžena za pripravo omenjene vaje, ki je bila uspešna in naše društvo je na njen doseglo 3. mesto. Celotna prireditev je zelo uspela.
Mladina je prosila za uporabo dvorane za sestanke in razvedrilo ter za prispevek za nakup gramofona in nekaj plošč. Društvo jim je dovolilo uporabo dvorane in jim tudi namenilo nekaj denarja za nakup gramofona. Člani PGD so sklenili, da bodo pri gasilskem domu zbetonirali temelje za novi gasilski stolp in plesišče.
Tega leta so bili člani upravnega odbora:
|
predsednik |
Plut Jože |
|
poveljnik |
Drganc Jože |
|
gospodar in blagajnik |
Požek Karel |
|
tajnik |
Plut Stane |
|
referent za mladino |
Drganc Matija |
V nadzornem odboru pa so bili Plut Anton (Markezov), Skala Ivan in Drganc Anton (Šopčič). Za delegata v občinsko gasilsko zvezo je bil izvoljen Plut Stane.
Zaradi nesoglasij med člani iz tega leta ni zapisnikov o delu.
Občni zbor je bil sklican 17.1.1965. Navzočih je bilo 21 članov. Takoj po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik Plut Jože je prebral poročilo dela za preteklo leto. Dela niso opravili v celoti z načrtom, ki so si ga zadali v preteklem letu. Popraviti bi morali cevovod pri vaškem bazenu, ki je bil poškodovan ob manevru JLA. Društvo je na občinsko gasilsko zvezo poslalo dopis in oceno škode ter prosilo zvezo naj posreduje pri JLA za povrnitev škode. S tem denarjem bi financirali material za popravilo cevovoda, člani pa bi prostovoljno pomagali z delom pri popravilu.
V tem letu je društvo praznovalo 35 let svojega delovanja. Člani društva so se strinjali, da je čas, da si društvo kupi motorno brizgalno. Denarna sredstva bi deloma sami zbrali s prostovoljnimi prispevki iz s prireditvijo (gasilsko veselico), za pomoč pa so nameravali zaprositi tudi gasilsko zvezo.
Tajnik društva je povedal, da mora društvo sprejeti svoj statut oziroma dati pripombe nanj. Nato je prebral stari statut in ga dal v razpravo. Upravni odbor se je na to razpravo že predhodno pripravil in dal k statutu naslednje pripombe:
glede na število članov našega gasilskega društva je dovolj, da upravni odbor sestavlja le 5 članov in da so v nadzornem odboru 3 člani, tako kot doslej.
tretjina članov obeh odborov se naj bi menjala vsaki 2 leti
v statutu se mora dodati dopolnilo, da PGD Krvavčji Vrh skrbi za vzdrževanje 150 m³ velikega vaškega bazena (vodnjaka), ker z ukinitvijo vaške skupnosti ne obstaja noben organ, ki bi prevzel skrb zanj. Gasilci so v omenjeni bazen vložil denar in veliko ur prostovoljnega dela, tako da ima društvo lastninsko pravico do ene tretjine omenjenega bazena, kjer je rezeva vode za primer požara.
Člani so potrdili statut in njegova dopolnila.
V prejšnjem letu so člani gasilskega društva imeli 5 vaj, na katerih so preizkusili brizgalno, ki je v redu delovala. Vse cevi so bile previte in uporabljene na vajah.
Popravljena je bila streha na orodjarni.
Člani PGD so se strinjali z nakupom motorne brizgalne in z zbiranjem sredstev zanjo. Odbor je kmalu po zboru začel zbirati denarne in prispevke v lesu za novo brizgalno. Veselica in krst nove brizgalne sta bila 25. maja tega leta. Boter je bil Belopavlovič Niko, ki je društvu podaril naročilnico za 100 m tlačnih cevi, ki pa jih gospodar nato ni šel iskat.
Nesoglasja med člani gasilskega društva, ki so se pojavila že v preteklem letu, so na tem občnem zboru prišla na plan. Poveljnik Drganc je poočital tajniku Plut Stanetu, da hodi v Ljubljano po svojih opravkih a za gasilski denar. Tajnik je to zanikal, saj sta šla s predsednikom skupaj v Škofjo Loko in Ljubljano kupovat novo brizgalno, ki sta jo tudi kupila v LTH v Škofji Loki. Zaradi navedenih očitkov je tajnik dal odpoved s svojega položaja.
V letu 1966 so se člani sestali na nekaj gasilskih vajah ter se udeležili prireditev sosednjih gasilskih društev. Sami veselice ne v tem letu ne v letu 1967 niso organizirali. V načrtu dela so si gasilci zadali, da za gasilski dom naročijo nova vrata in znižajo tlak v garaži, vendar dela niso opravili.
Na občnem zboru 28.1. 1968 je bilo v načrtu dela za to leto sklenjeno, da bodo opravili dela, ki so bila sicer načrtovana za leto 1967, a jih niso opravili. Konec maja naj bi pripravili gasilsko veselico. Vendar zaradi nesoglasij veselice ni bilo. Člani PGD so predlagali nakup gasilskih oblek. Pripraviti bi se morali na 100 letnico gasilskega društva Metlika, kamor so bili povabljeni kot nekdanji člani župe Metlika. Da bi prišli do potrebnega denarja za obleke, bi posekali nekaj smrek, jih obtesali in les prodali. Za ta les so gasilci dejansko dobili 160.000,00 din. 4 člani PGD Krvavčji Vrh so udeležili proslave in parade v Metliki.
Pri gasilskem domu so člani obzidali škarpo in posadili lipe.
Za leto 1969 navajajo poročila in blagajniški zapiski, da je imelo gasilsko društvo 193.000, 00 din dohodkov in 65.000,00 din izdatkov. V tem letu sta umrla dva člana PGD Krvavčji Vrh – Konda Jože in Plut Janez. Gasilci so jih pospremili na njihovi zadnji poti in jim na grob položili vence.
V letu 1970 je društvo proslavilo 40- letnico svojega delovanja. Na občnem zboru 18.1. so se člani dogovorili, da bodo v počastitev obletnice delovanja v maju organizirali proslavo in gasilsko veselico. Kupili so še potreben material za dokončanje škarpe, za plesni pod, kupili so tudi vhodna vrata in položili nov pod v dvorani. Dvorano so tudi prepleskali. Prireditev in veselica sta uspeli. PGD Krvavčji Vrh se je tega leta udeležilo prireditev v Stranski vasi in na Črešnjevcu. Tega leta so imeli člani 6 mokrih in 3 suhe vaje. Udeležili so se tudi sektorskega tekmovanja na Črešnjevcu, kjer so bili zelo uspešni.
V tem letu je gasilsko društvo kupilo 50 m tlačnih cevi, kupiti pa bi jih bilo treba še najmanj 50 m. Prav tako bi morali kupiti še eno gasilsko obleko in popraviti brizgalno. Na zboru je bilo predlagano tudi, da bi prodali stare deske in kupili smreke za nove deske. Ker sta blagajnik in tajnik odšla na delo v Nemčijo, je zbor izbral novega tajnika Plut Antona (Markez) in novega blagajnika Požek Ferdinanda.
Nakupili so tudi material za gradnjo garaže in z gradnjo tudi začeli.
Občni zbor je bil 17. januarja tega leta. Iz poročila predsednika društva je bilo razvidno, da je bilo delo v prejšnjem letu uspešno, kar se vidi tudi po blagajniškem saldu, saj je bilo v blagajni društva kar 311.000,00 din. V načrtu za naslednje leto so si gasilci zadali, da bodo dokončali gradnjo garaže.
Nova motorna gasilska brizgalna ni bila najboljše kvalitete in jo je bilo treba večkrat popravljati, zato so člani predlagali, da bi v prihodnosti kupili novo močnejšo in kvalitetnejšo brizgalno. Predlagano je bilo tudi, da bi za namen vrtnih gasilskih veselic dali narediti mize z železnimi podstavki, da ne bi bilo treba vedno zabijati količkov, poleg tega se z zabijanjem desk v količke deske uničujejo. Stare deske, ki so že precej načete, bi bilo dobro prodati in kupiti nove.
To je društvo tudi naredilo in za prodane deske dobilo 145.000.00 din. Marca tega leta pa sta šla Plut Jože in Plut Anton odšla do Bukovca v Semiču in kupila 2 rastoči smreki za 80.000.00 din, 10.000.00 din pa so morali odšteti še za takso. Smreki so nato posekali in jih odpeljali na žago v Metliko.
9. maja je društvo imelo vrtno veselico, ki je dobro uspela.
V februarju 1972 je bil občni zbor gasilskega društva, kjer je predsednik društva v svojem poročilu o delu v preteklem letu pojasnil, da novih miz niso mogli narediti, ker so bile deske še mokre. Naročili so 15 gasilskih oblek, ki so še v delu. Trenutno društvo šteje 28 članov, od tega jih je 18 operativnih. Na zboru tudi predlagajo, da bi organizirali vrtno veselico v maju. Do takrat pa bi morali narediti nove mize in klopi ter ograditi gasilski prostor.
V tem letu so gasilci kar nekajkrat prečrpavali vodo. Zbirali so les, ki so ga nato prodali in z izkupičkom plačali nove gasilske obleke.
V mesecu maju je umrla članica gasilskega društva Ancelj Marija, ki je društvu podarila gozd, v katerem so člani nameravali posekati les. Z izkupičkom od prodanega lesa so načrtovali nakup nove brizgalne.
Tega leta so imeli člani gasilskega društva 5 mokrih in 4 suhe vaje. Udeležili so se proslave v Dragomlji vasi, kjer so se naši člani udeležili gasilske parade v uniformah. Parada je prav zaradi naših gasilcev lepo izgledala, saj društva še vedno premorejo le malo uniform.
Občni zbor je bil 18.1.1973. Društvo je štelo skupno 30 članov, 18 aktivnih, ki so imeli uniforme, in 12 podpornih in rezervnih članov. Uniforme omenjenih 18-ih članov še niso povsem popolne, ker jim manjkajo še pasovi.
Člani PGD Krvavčji Vrh so se tega leta udeležili več mokrih in suhih vaj ter imeli več sestankov upravnega odbora, kjer so razpravljali o tekočem delu. Naredili so nove klopi in uredili okolico gasilskega doma. Dali so prispevek za zlat žebljiček gasilskemu društvu Krivoglavice in Dragomlja vas. Udeležili so se parade na Črešnjevcu. Nasekali in prodali smo lesa za 500.000.00 din. V avgustu so organizirali vrtno veselico in šli s pozitivnim saldom v naslednje leto. Poleti so morali gasiti dva gozdna požara. Kontrolirali so čistočo dimnikov in shranjevanje bencina ter svetovali občanom glede obojega.
 |
|
|